Torek, 27. 6. 2017, 4.00
7 let, 2 meseca
Še en dokaz, da je z veliko željo in pravo voljo mogoče veliko narediti
Pred kratkim je Alex Hunt dosegel prvo ATP-točko. Nič takšnega, bi rekli, a v tem primeru je to nekaj posebnega. Novozelandec igra namreč tenis le z eno roko, s tem dosežkom pa je dokazal, da je mogoče s pravo voljo in željo tudi uspeti. Alex si želi še višje.
scroll_in: RT thefield_in: Meet Alex Hunt, the one-armed tennis player from New Zealand climbing professional tenn… pic.twitter.com/HAcAnb57iX
— Swati Gogia (@SwatEGogia) June 9, 2017
Alex Hunt je imel že kot otrok željo, da bi bil profesionalni igralec. S tenisom se ukvarja že od otroštva, tenis so igrali že njegovi starši. Kot je v enem izmed intervjujev dejal, je to edina stvar, ki jo zna in v kateri neizmerno uživa. Hunt se je že rodil brez spodnjega dela leve roke, tako da mora nositi posebno protezo, s katero si mora pomagati tudi pri servisu.
Prišel do prve ATP-točke
Prav močan začetni udarec in forhend sta njegovi najmočnejši orožji, medtem ko je njegov bekend nekoliko slabši. Kljub temu je 23-letnik hendikepiran prišel do velikega mejnika v karieri. Na turnirju serije ITF je prišel do prve zmage in prve ATP-točke, potem ko je Christopherju Cajiganu dvakrat zavezal kravato (6:0. 6:0). S to zmago je v teniškem svetu postal še bolj prepoznaven.
Trenutno se mu ne sanja, kako mu bo uspelo
Alex Hunt je nazadnje svoje znanje nabiral na fakulteti St. Mary v Kaliforniji. Po končani fakulteti pa bi si rad začel utirati pot kot profesionalni teniški igralec, kar bo vse prej kot lahko. Prva ATP-točka je zagotovo pot v pravo smer, a ga čaka še dolga pot.
"Nimam še pojma, kako mi bo uspelo. Poskušam trdo trenirati in igrati svoj najboljši tenis, potem pa bomo videli, kaj se bo zgodilo," je pred časom povedal Hunt, ki ima pred seboj visoke cilje. Željo ima, da bi enkrat zaigral na turnirju velike četverice - grand slam.
Tenis v Evropi ga je presenetil
Igranje v tujini mu je odprlo oči, potem ko je videl veliko igralcev, ki vedo, kako se streže tej stvari. Turnirji so povsem na drugi ravni kot na Novi Zelandiji, kjer je le peščica dobrih igralcev.
"Na igrišče greš z mislijo, da boš nasprotnika uničil, vendar se ti borijo za vsako žogico. To je nekaj neverjetnega. Tega pri nas vidiš. Tam so trije ali štirje, ki se brez težav sprehodijo skozi žreb in vse do polfinala uničijo vse, kar jim stoji na poti. V Evropi je veliko več globine ... Tudi na manjših turnirjih je veliko talentiranih igralcev, ki se borijo za vsako točko," je še sklenil Hunt.