Bi se lahko kaj naučili od Hrvatov?

Leta 2013 je bil Grega Žemlja uvrščen med prvo petdeseterico (43. mesto) na lestvici ATP, kar je najboljša slovenska uvrstitev. Žemlja je tudi danes najbolje uvrščeni Slovenec na svetovni lestvici, a trenutno je uvrščen na 163. mesto, sledita mu Blaž Rola na 204. mestu, Blaž Kavčič pa zaseda 209. mesto. Teniško krizo preživlja tudi najboljše slovenska igralka Polona Hercog, ki je na lestvici WTA padla na 143. mesto, pred leti pa je bila že na 35. mestu.

Blaž Trupej meni, da v preteklosti nismo znali ceniti teniških rezultatov.

"Jaz tega ne bi poimenoval kriza"

Ob tem je treba poudariti, da sta imela v preteklosti Kavčič in Žemlja precej težav s poškodbami, medtem ko Blaž Rola v zadnjem času ne najde prave forme. Za mnenje o stanju slovenskega moškega tenisa smo prosili kapetana naše reprezentance Blaža Trupeja.

"Slovenski tenis je rezultatsko zagotovo v krizi. Sicer jaz tega ne bi poimenoval kriza. Gre za rezultatsko amplitudo, ki je bila v preteklih letih. Tako kot sem enkrat že povedal, teh rezultatov nismo znali ceniti. Vsak od teh fantov ima svoj potencial. Eni so ga izkoristili, drugi ne, tako da v tem trenutku ne bi govoril o krizi. Je pa dejstvo, da so rezultati veliko slabši kot v bližnji preteklosti. So pa še vseeno veliko boljši kot v daljni preteklosti," je uvodoma povedal Trupej, ki meni, da so ti fantje sposobni še marsikaj narediti.

Nacionalni teniški center ne bi rešil vsega

Blaž Trupej trenutno pri nas ne vidi sistema, ki bi zagotovo prinašal rezultate. Pred tem morajo biti zagotovljeni vsaj trije pogoji. Prvi je, da je treba razpolagati z igralci, ki imajo potencial. Drugi pogoj je, da se igralcem zagotovi dobre pogoje, tretji pa, da igralci delajo z ljudmi, ki so vešči svojega dela.

"Da bi v Sloveniji naredili nacionalni center in s tem rešili vse težave, je iluzija. Bi pa nekaterim igralcem v določenem trenutku zelo pomagalo, ampak brez pravih ljudi okrog teh igralcev in brez talenta in še česa drugega nacionalni teniški center  ne bi pripomogel k temu, da bi imeli igralce med prvih petdeset ali sto na svetu," meni Trupej.

* Iva Majoli v finančnih težavah, upnikom dolguje milijone evrov

Na Hrvaškem so že vrsto let v stiku s svetovnim vrhom.

95 odstotkov zasebnih projektov

Ne potrebujemo pogledati daleč čez planke, kjer imajo vrhunske teniške igralce. V sosednji Hrvaški se rojevajo igralci, ki spadajo in so spadali v sam svetovni vrh tenisa. V preteklosti so bili to Željko Franulović, Nikola Pilić, Goran Ivanišević ... Danes so to Marin Čilić, Borna Ćorić, Ivo Karlović ... Letos so se Hrvatje uvrstili tudi v finale Davisovega pokala, tako da na Hrvaškem trenutno vlada prava teniška evforija.

"Marin Čilić, Borna Čorić, Donna Vekić so povsem zasebni projekti. Res, da so imeli v začetku sistemsko urejeno s strani nacionalnega centra, ampak dejstvo je, da je v tenisu 95 odstotkov zasebnih projektov. V Franciji, Avstraliji in ZDA pa imajo teniške zveze neomejena sredstva," meni dolgoletni slovenski kapetan, ki je vse skupaj primerjal s smučarskimi skoki. "Tako kot Hrvati v svoji zgodovini niso imeli letalca, ki bi preletel dvesto metrov, mi v preteklosti nismo imeli Franulovića, Pilića ali Ivaniševića ... To je v podzavesti naroda. Težko rečem, da smo Slovenci teniški narod."

Velik potencial slovenskega tenisa je Sven Lah.

Starši se vse manj odločajo za zasebne projekte

Tako imenovanih družinskih projektov pri nas je zmeraj manj. Svoje je naredila tudi zadnja gospodarska kriza. Sezona 15-letnega perspektivnega igralca ali igralko namreč stane med 30 in 40 tisoč evri.

"Sam opažam, da je zmeraj manj tega, da gredo starši v takšne projekte oziroma je zmeraj manj staršev, ki imajo denar za takšne projekte. Včasih je bilo tega ogromno. V Sloveniji je bilo vsaj dvajset takšnih projektov ... Zdaj razen Kaje Juvan ni nobenega takšnega projekta, ampak ona  je še daleč od čistega profesionalizma," je še povedal Trupej, ki se boji, da  v slovenskem moškem tenisu zeva praznina. Edini, ki trenutno kaže dober potencial, je Sven Lah.

Andrej Kraševec meni, da je treba ostati pozitiven.

Znova si želijo v svetovno skupino

Če pri moških zeva praznina, pa je po besedah Andreja Kraševca, kapetana ženske reprezentance, pri dekletih stvar bolj optimistična in prav tako so njegove napovedi za pokal Fed optimistične. Kraševec meni, da je kar nekaj perspektivnih mladih igralk in če bodo imeli nekaj sreče, se lahko v bližnji prihodnosti  v pokalu Fed borijo za svetovno skupino. Tam so pred leti slovenske igralke že bile.

Slovenska reprezentanca je lani v pokalu Fed padla v drugo skupino, letošnji dvoboj proti Egiptu so morali zaradi varnostnih razlogov odpovedati. Pri ITF so se pred kratkim odločili, da naše ekipe ne bodo sankcionirali, tako da prihodnjo sezono ostaja v drugi skupini.

Slovenski kapetan tudi v prihodnje računa na Polono Hercog. Foto: Facebook

Še vedno računa na Polono Hercog

Kaj so po mnenju Kraševca  razlogi za slabše rezultate v Fed pokalu? "Gre za skupek okoliščin, ki so se dogajale v preteklosti. Se pravi, odpovedi v reprezentanci, poškodbe. V zadnjem obdobju pa tudi  nekoliko slabša forma Hercogove."

Manjšo krizo preživlja tudi naša najboljša teniška igralka Polona Hercog, ki se ubada s poškodbami in se trenutno nahaja na 143. mestu lestvice WTA. V slovenskih medijih (www.rtvslo.si) se je pisalo, da ji je bil olimpijski nastop v Braziliji odveč, saj naj bi morala zaradi tega prekiniti dopust. Kraševec ni takšnega mnenja. S Polono je redno v stikih in tudi v prihodnosti v pokalu Fed računa na 25-letno Mariborčanko.

"Temu ne bi dajal prevelikega pomena. Sam nisem imel občutka, da bi Polona na olimpijske igre odšla s težkim srcem. S Polono sem na zvezi in govoriva o reprezentanci in za zdaj mi ni nakazala, da v prihodnje ne bi igrala za reprezentanco. Nisva  še nič konkretno govorila o tem, saj še ne vemo, kdaj igramo in s kom igramo."

Velik up slovenskega ženskega tenisa je Kaja Juvan.

Še kar nekaj časa bo tako

Tudi Kraševec pravi, da je pri mladih igralcih vse na plečih staršev in misli, da bo še kar nekaj časa tako ostalo. "Teniška zveza nima toliko finančnih sredstev, da bi lahko podpirala najboljše, kakor imajo to urejeno druge zveze. Naša zveza vlaga nekaj sredstev v mlade, vendar niso to takšne vsote kot v tujini. Za zdaj je tako, da večinoma večji delež nosijo starši oziroma sponzorji in mislim, da bo še kar nekaj časa tako," je povedal slovenski trener.

Treba je ostati optimističen

"Treba se je zavedati, da pri nas ni tako kot v tujini, ko imajo v enem letniku od pet do deset nadarjenih igralcev in vsaj eden ali dva uspeta. Mi tega ne bomo nikoli imeli, menim pa, da se pri nas iz talentiranih igralcev naredi kar nekaj dobrih igralcev. Je pa jasno, da se ne moremo primerjati z velesilami, kot sta ZDA in Francija. Treba je biti pozitiven in prepričan sem, da se bo krivulja obrnila navzgor."