Sreda, 9. 10. 2024, 4.00
8 ur, 59 minut
Šport in nova davčna zakonodaja
Veliko negotovosti
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,03
Slovenski šport se sooča s potencialnimi izzivi zaradi predlaganih sprememb davčne zakonodaje, o čemer smo se nedavno na Sportalu pogovarjali s strokovnjakom za športno pravo Blažem Tomažinom Bolcarjem. Predlagane spremembe, ki jih pripravlja ministrstvo za finance, naj bi po njegovem razmišljanju poslabšale položaj športnih kolektivov v luči mednarodnega udejstvovanja. Medtem ko ministrstvo za finance trdi, da v postopku sprejemanja zakonodaje ni prejelo pripomb iz športnega sektorja, drugi deležniki zatrjujejo, da so podali konkretne predloge.
"Napovedane spremembe zakonodaje – ob tistih že uvedenih v preteklem letu – grozijo, da bodo močno poslabšale položaj tako kolektivnih kot individualnih športnikov. Tisti, ki si sami financirajo sezone, bodo v še težjem položaju, saj jim panožne zveze ne zagotavljajo dovolj sredstev za ustrezno profesionalno udejstvovanje in bodo tako še bolj prikrajšani pri svojem udejstvovanju. Predlagana sprememba zakonodaje bo drastično posegla prav na področje športa," je v intervjuju za Sportal ob koncu septembra izpostavil strokovnjak za športno pravo Blaž Tomažin Bolcar.
V takratnem pogovoru je prav tako ponazoril izračun, kako naj bi spremembe vplivale na vrhunski šport, kar naj bi udarilo naše najboljše klube pri udejstvovanju na mednarodni ravni: "Preprost izračun pokaže, da ob predpostavki plačila v višini 300 tisoč evrov v dveh letih, kolikor je po sedanji ureditvi še mogoče prejeti, obveznost plačila davkov za športnika znaša 36 tisoč evrov, medtem ko bi po novi ureditvi znašala 81.500 evrov. V primeru tretjega leta pogodbe z enakim izplačilom, torej 150 tisoč evrov na leto, znaša obveznost plačila davka po sedanji ureditvi 18 tisoč evrov, medtem ko bi po novi ureditvi znašala kar 75 tisoč evrov. Nova ureditev torej predpostavlja, da bo športnik v treh letih plačal približno sto tisoč evrov več davka."
Ministrstvo za finance: Pripomb oziroma predlogov za področje športa nismo prejeli
Vprašanja, kako komentirajo navedeno, smo med drugim naslovili tudi na nekatere klube, od katerih še nismo prejeli odgovorov, ministrstvo za finance, ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport in Olimpijski komite Slovenije.
Blaž Tomažin Bolcar je opozoril, kaj bi lahko spremenjena davčna zakonodaja prinesla za vrhunski slovenski šport in o njegovi vlogi na mednarodni ravni.
"Predlagane spremembe davčne zakonodaje predstavljajo prvi paket predlogov davčnih sprememb, s katerim želimo podpreti ustvarjanje spodbudnega okolja za razvojne kadre in dodatno okrepiti gospodarstvo ter dodano vrednost. Nabor predlaganih ukrepov smo pripravili na podlagi identifikacije ključnih pomanjkljivosti obstoječega davčnega sistema in ključnih razvojnih izzivov, ki bi jih bilo smiselno podpreti z ustrezno oblikovanimi davčnimi ukrepi s ciljem povečanja produktivnosti in mednarodne konkurenčnosti slovenskega gospodarstva ob hkratnem zagotavljanju srednje in dolgoročne vzdržnosti javnih financ. Del paketa, ki je v obravnavi v zakonodajnem postopku, je tudi novela Zakona o dohodnini. Vsi deležniki, vključno s predstavniki športa, so imeli možnost sodelovati v postopkih pred sprejemom predloga na vladi, saj so bile opravljene vse faze postopka od javne obravnave, medresorskega usklajevanja ter obravnave na Ekonomsko-socialnem svetu. V teh postopkih pripomb oziroma predlogov za področje športa nismo prejeli," so zapisali na ministrstvu za finance.
Že dalj časa je govora o delovni skupini, a ...
Medtem so z Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) odgovorili, da so pristojnemu ministrstvu posredovali različne predloge rešitev, ki bi izboljšalo delovanje športa pri nas.
"OKS-ZŠZ (Združenje športnih zvez, op. a.) je zato tudi na področju davčne politike tvorno pristopil do države. Na pristojno ministrstvo smo naslovili različne predloge rešitev na področju davčne zakonodaje, ki se nanašajo na deležnike v športu (športnike, klube, sponzorje). Dogovorjeno je, da se ustanovi skupna delovna skupina strokovnjakov na ministrstvu za finance in predstavnikov športa, ki bi oblikovala primeren predlog rešitev v smeri izboljšanja davčnega okolja za šport," je bil odgovor Olimpijskega komiteja Slovenije, medtem ko je svoje predloge za izboljšanje položaja športnikov poslal tudi Sindikat športnikov Slovenije z Dejanom Stefanovićem na čelu, ki je sestavil vrsto predlogov, kako bi izboljšali položaj športnikov pri nas v Sloveniji.
O delovni skupini je bilo govora tudi na letošnjih olimpijskih igrah v Slovenski hiši v Parizu, kjer so bili predstavniki ministrstva za finance in OKS, vendar do sestanka še naj ne bi prišlo.
"Klubi niso zmožni izplačati večjih plač in pripeljati kakovostnejših igralcev"
"Sistem normiranih odhodkov ni namenjen izboljševanju finančnega položaja posamezni kategoriji davčnih zavezancev, torej zavezancev, ki opravljajo določeno dejavnost, ali zavezancev, ki imajo poleg tega, da opravljajo dejavnost, še določen drug status oziroma položaj (npr. so športniki, upokojenci, zaposleni polovični delovni čas ali pa status subjekta, ki jim država plačuje del prispevkov za socialno varnost zaradi starševstva). V sistemu normiranih odhodkov se vse zavezance, ki so iz naslova opravljanja dejavnosti v primerljivem položaju (doseženi prihodki, vključenost v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje) glede določanja elementov sistema (pogoji za vstop v sistem, pogoji za obstoj v sistemu in določitev maksimalne višine priznanih normiranih odhodkov) obravnava enako. Temu sledimo tudi v tokratnem predlogu sprememb sistema normiranih odhodkov.
Predlagane spremembe sistema normiranih odhodkov, kot navedeno, so splošne in se nanašajo na vse fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, ne glede na vrsto dejavnosti, torej tudi na športnike, ki opravljajo športno dejavnost (poklic športnika) samostojno. Ob tem je treba poudariti, da športniki, ki opravljajo svoje športne aktivnosti v okviru kluba, torej v odvisnem razmerju s klubom, dohodkov iz tega razmerja ne bi smeli prejemati prek statusa s.p. oziroma samostojnega športnika, torej imajo tovrstni dohodki za davčne namene naravo dohodkov iz zaposlitve," nadaljujejo na ministrstvu za finance.
Navijači si želijo vrhunskih iger in konkurenčne slovenske predstavnike na mednarodni ravni.
A tovrstna rešitev po mnenju Blaža Tomažina Bolcarja ne pije vode z vidika nastopanja slovenskih kolektivov na mednarodni športni ravni, kar je bil temelj intervjuja objavljenega na Sportalu. "Poleg navedenega pa k nekonkurenčnosti dodatno prispeva tudi visoka obdavčitev dela, ki našim klubom onemogoča izplačilo večjih plač in posledično angažiranje kakovostnejših igralcev. Ravno iz tega razloga pri nas športniki sploh niso zaposleni, temveč je stanje doslej nekoliko omilil status samostojnega podjetnika oziroma športnega delavca – normiranca –, ki je omogočal višja izplačila v primerjavi s sklepanjem pogodb o zaposlitvi. Celoten slovenski kolektivni šport namreč temelji na statusu normiranca. Ne poznam športnika, ki bi bil v svoji organizaciji zaposlen," je v takratnem pogovoru povedal Tomažin Bolcar in v isti sapi dodal: "Da ne bo pomote, jasno je, da obdavčitev športnikov oziroma klubov ne more biti drugačna kot za ostale subjekte, saj bi to predstavljalo kršitev ustave. To pa še ne pomeni, da ni mogoče vzpostaviti spodbudnejšega davčnega okolja, ki bi omogočalo večje investiranje v šport in s tem njegov ustrezen razvoj."
Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport niso dali soglasja predlogom ministrstva za finance
Svoj pogled so predstavili tudi na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ) in dali vedeti, da priprava predlogov sprememb davčne zakonodaje ne sodi v njihovo delovno področje, temveč je to v pristojnosti ministrstva za finance. A so v sklopu medresorskega usklajevanja predlogov sprememb davčne zakonodaje opozorili: "Na nekatere rešitve, ki bodo po naši oceni imele negativen vpliv na športne klube, poklicne športnike, samozaposlene strokovne delavce v športu in nekatere druge deležnike v gospodarstvu, kar je bil tudi razlog, da k omenjenim predlogom nismo dali soglasja.
Seznanjeni smo, da med ministrstvom za finance in OKS-ZŠZ, reprezentativno organizacijo slovenskega športa, že potekajo pogovori in aktivnosti za izboljšanje položaja slovenskega športa v okviru davčnega sistema kot tudi v sistemu proračunskega financiranja. Na MGTŠ tovrstna prizadevanja podpiramo, smo pri njih pripravljeni aktivno sodelovati in verjamemo, da bomo v prihodnje skupaj našli ustrezne rešitve, ki bodo izboljšale položaj slovenskega športa."
Kdaj se bodo oglasili predstavniki klubov?
Na ministrstvu za finance so v nadaljevanju zapisa sporočili, da bodo nadaljevali z delom na davčnem področju: "V tem okviru bo prostor tudi za proučitev ustreznosti in učinkovitosti obstoječih davčnih ukrepov na področju športa kot dejavnosti v javnem interesu ter morebitne spremembe obstoječe ureditve, pri čemer bodo predstavniki športa, tako kot predstavniki drugih družbenih skupin, v proces vključeni v skladu z vzpostavljenim okvirom sodelovanja. Ob tem poudarjamo, da je davčna politika samo eden od dejavnikov, ki lahko vplivajo na boljše okolje za delovanje in razvoj športa. Vzporedno bi bilo treba proučiti tudi ustreznost ostalih ukrepov resorno pristojnih ministrstev, s katerimi se lahko učinkoviteje in bolj ciljno naslovi posamezne skupine zavezancev in njim lastne specifične cilje."
Kljub prizadevanjem za izboljšanje davčnega sistema za športnike in organizacije se zdi, da bo predlagana zakonodaja še naprej predmet razprav. Zanimivo bi bilo slišati tudi pogled klubov, a na njihov odgovor še čakamo.
