Sergej Harbok: Solze mi kar silijo v oči

Podobno kot njegov predhodnik iz sebe ustvaril vrhunski rokometni "izdelek". Njegova cena je v dveh letih igranja v Sloveniji zrasla do neslutenih višav, nič čudnega torej, da si je nove delodajalce našel v Nemčiji, kjer finančna sredstva niso težava. Kljub vsemu pa je 24-letnik v pogovoru za Sportal s solzami v očeh dejal, da si je želel ostati v Celju.

Odigrali ste zadnjo tekmo v dresu Celja PL, poslovili ste se na najboljši možen način - z odlično predstav, zmago ter dvignjenim pokalom … Težko govorim, saj mi solze kar silijo v oči. Celja nikoli ne bom pozabil, saj sem se tu veliko naučil in pridobil. Nikoli ne bom pozabil na soigralce in navijače. Vedno se bom spominjal kluba, kjer sem preživel najboljša leta. Škoda, da odhajam, a to je življenje, ki mora naprej.

Ali ostaja kaj grenkega priokusa, da s Celjem niste prišli do samega vrha v Evropi? Prvo leto mojega igranja v tem klubu smo imeli lepe možnosti, da pridemo na vrh. Tudi letos je bila priložnost. A sami sebe smo premagali. Naredili smo nekaj neverjetnih napak, ki so nas stale boljšega rezultata.

Kaj vam bo najbolj ostalo v spominu s celjskega obdobja? Zagotovo soigralci - Edi Kokšarov, Gorazd Škof, Matjaž Brumen, Uroš Zorman ... No ja, celotna ekipa, da ne bom krivičen, saj smo se imeli res enkratno. Bili smo kot družina. Pa seveda nikoli ne bom pozabil na zmage, uspehe in veselje, ki sem jih doživljal v Sloveniji. Sam sem v teh letih zelo napredoval, poleg tega se je moja cena od kar sem igral za Celje v Evropi močno dvignila.

V prihodnji sezoni vaš čaka nova preizkušnja, igranje za nemški Kronau. Zakaj pravzaprav odhod, če ste se v Sloveniji odlično znašli? To je življenje, ki nas vodi. Enkrat potegneš takšno drugič drugačno športno potezo. Moja želja je res, da bi ostal v Celju, a pogodba s Kronauom je podpisana in nima nobenega smisla, da bi poskušal to spremeniti. Sedaj je, kar je. Tako sem pa postavljen pred nov izziv. Svojo moč bom lahko preizkusil v nemški ligi.

Pred vami je tudi igranje v ruski izbrani vrsti. Tu je verjetno priložnost za življenjski uspeh? Nič še ni dorečenega, še vedno se pogovarjamo. Sicer so me povabili tudi v slovensko reprezentanco, a sem se odločil za rusko. Vem, da lahko z njo dosežem olimpijsko medaljo, saj ima dober potencial.

Bi se v prihodnosti še vrnil igrati v Celje? Vsekakor. Brez pomislekov. Če bi me povabili, bi 100-odstotno z odprtimi rokami in srečnega srca prišel na Štajersko.