Pri Savšku že kmalu odkrili talent

Morda je na prvi pogled nekoliko zadržan, a ko vidiš, kako s svojo prefinjenostjo, občutkom in z žarom v očeh premaguje brzice, se kaj kmalu mnenje o zdržnosti tega 25-letnika spremeni. Spominjam se, ko sva po svetovnem prvenstvu 2009 v Seu d' Urgellu stala in s strani opazovala slovitega Tonyja Estangueta, ki je takrat z ogromno prednostjo zmagal. Takrat mi je Beni, ki je obstal v polfinalu, dejal: "Ni mi jasno, kako je lahko tako hiter …" Na EP v Augsburgu, ko je bil naš kanuist tretji, ju je ločilo le 45 stotink in upravičeno se lahko vprašamo, kdaj ga bo Francoz začel gledati v hrbet.

Kdaj ste se začeli ukvarjati s tem športom?

S tem športom sem se začel ukvarjati leta 1996, v bistvu sem šel po stopinjah mojih dveh bratov, saj sta že oba pred tem veslala. Od njiju pa sem tudi prevzemal čolne. S 15 leti sem prvič prišel v mladinsko reprezentanco in tako se je nekako začela moja športna kariera. So pa že takrat nekako opazili, da imam talent oziroma občutek za vodo.

Kdo vas je sploh navdušil za ta šport?

V bistvu je pri tem sodelovala kar vsa družina. Potem ko sta starša vozila moja dva brata na trening, sem hodil zraven. Večkrat smo hodili tudi na izlet na Sočo in tam sem pod vodstvom mojih bratov naredil prve zavesljaje. In tako sem se potem navdušil nad vsem skupaj.

Kdaj ste prišli do spoznanja, da se boste s tem športom začeli ukvarjati profesionalno?

Gotovo je bilo to takrat, ko sem se prvič uvrstil v člansko reprezentanco. Na svojem prvem evropskem prvenstvu v članski konkurenci sem že prišel v finale in takrat sem se začel zavedati, da z resnejšim pristopom lahko naredim kakšen odmevnejši rezultat.

Ali v veslanju že zmeraj uživate ali je to za vas postala neke vrste služba?

Zdaj, ko sem dobil zaposlitev na ministrstvu za notranje zadeve in ko je nekako moj socialni problem do neke mere rešen, lahko to dojemam kot svojo službo, ampak kljub temu v veslanju še vedno neizmerno uživam. Zdaj se lahko popolnoma posvetim treningu, ker nimam več drugih skrbi, in to je zelo pomembno, saj lahko samo tako dosegam dobre rezultate.

V nekem obdobju ste imeli težko poškodbo hrbta, so bili takrat pomisleki, da bi zaključili športno pot?

Bilo je obdobje, ko zaradi poškodbe celo zimo nisem mogel trenirati in takrat, ko si doma, ko ne moreš trenirati, so pomisleki, ali se bom lahko vrnil. Tisto obdobje ni bilo prijetno. Ampak je potem zdravnikom in fizioterapevtom nekako uspelo me "pokrpati" in še isto sezono sem se uvrstil v reprezentanco in potem je šla pot vnovič samo navzgor.

Vam uspeh na zadnjem EP pomeni največ?

Do zdaj sem imel medalje iz večjih tekmovanj v konkurenci do 23 let in s tekem svetovnega pokala. Uspehi v svetovnem pokalu so bili v bistvu do zdaj moji največji uspehi, je pa zadnji uspeh gotovo največji v moji karieri. To je samo še dokaz, da se lahko kosam z najboljšimi tudi na drugih, še večjih tekmovanjih, kot sta svetovno prvenstvo in olimpijske igre. Vesel sem, da mi je uspelo nekaj takšnega v moji karieri.

Ste tudi potnik na olimpijske igre v Londonu. Očitno je, da ste blizu vrha. Kakšna so zdaj vaša pričakovanja za OI?

Glede na rezultat s tega evropskega prvenstva lahko ciljam na medaljo, ampak kakor sem videl na tej tekmi, te lahko samo en dotik vrat oddalji od boja za kolajno. Ista zgodba bo tudi na olimpijskih igrah, tako da se bom moral res posvečati samo svoji vožnji in odmisliti vso dogajanje okoli sebe. Odpeljati bo treba tako kot tukaj v Augsburgu, ko mi ji uspelo prenesti pritisk, ko sem kot vodilni po polfinalu štartal zadnji v finalu. To vse skupaj moram prenesti tudi na olimpijske igre.

Že kar nekaj let veslanja je za vami, mislite še dolgo vztrajati v tem športu?

Upam, da čim dlje. Tekmoval bom, dokler bodo uspehi oziroma kolikor časa bom konkurenčen, toliko časa bom še vztrajal, saj še vedno uživam v tem športu in ni mi težko hoditi na treninge.