Od Barcelone do Pekinga

Bo že držalo, da so za modne kreatorje in opremljevalce prav poseben izziv predvsem oblačila za otvoritvene slovesnosti olimpijskih iger, vseeno pa pri vseh olimpijskih komitejih veliko pozornosti namenjajo tudi tekmovalnim kolekcijam. Pri Olimpijskem komiteju Slovenije tako pred igrami izberejo slavnostna oblačila, obleke za prosti čas in seveda tudi tekmovalno opremo. Prav slednji namenjamo osrednjo vlogo v prvem delu nove Sportalove rubrike.

Slovenija je doslej petkrat zakorakala v poletno olimpijsko areno. Prvič leta 1992 v nepozabni Barceloni, nazadnje pa pred nekaj meseci v prav tako nepozabnem Pekingu. "Pri kolekcijah se držimo dogovorjenih nacionalnih barv, torej modre in zelene. Jasno, v različnih kombinacijah. Menim, da smo na tem področju zelo dosledni predvsem na najvišji ravni. Manjša je usklajenost med posameznimi zvezami, tako da smo občasno priča odstopanjem. Tudi zato pripravljamo raziskavo in pogovore s predstavniki zvez," je o osnovni ideji olimpijskih oblačil dejal generalni sekretar OKS dr. Tone Jagodic.

Barcelona 1992

Ob prebijanju ledu slovenska olimpijska odprava ni pretirano odstopala od tedanjih trendov. Ob osamosvojitvenem zanosu pa je bil skupni imenovalec poudarjanje barv slovenske trobojnice, kar lepo prikazuje tudi fotografija bronastega veslaškega četverce, v katerem so moči združili Jani Klemenčič, Sašo Mirjanič, Milan Janša in Sadik Mujkič.

Sicer pa sta v slovenski kolekciji za Barcelono prevladovali bela in modra barva, hkrati pa s(m)o se bili seveda Slovenci prisiljeni držati dokaj jasnih določil Mednarodnega olimpijskega komiteja, ki med drugim prepoveduje sponzorske oglase na dresih.

Atlanta 1996

Na igrah v Združenih državah Amerike Slovenci niso več sodili med "zelence" v olimpijski areni. Zato pa se je na slovenske drese prikradla zelena barva, ki ja v nadaljevanju slovenske olimpijske zgodbe postala svojevrsten zaščitni znak.

Olimpijski komite je partnerja našel v Adidasu, ki je poskrbel za tekmovalno opremo in del kolekcije za prosti čas. Čeprav so se tekmovalni dresi slovenske reprezentance razlikovali med različnimi športi, pa bi rdečo nit zlahka našli v prevladujoči zeleni barvi z belimi dodatki. Svojevrsten modni dodatek pa sta obvezni opremi dodala atletinja Brigita Bukovec in kajakaš na divjih vodah Andraž Vehovar. Oba sta se namreč okitila s srebrno olimpijsko medaljo.

Sydney 2000

Tudi za tekmovalno kolekcijo slovenske reprezentance na igrah v deželi "tam spodaj" je poskrbel Adidas, načrtovalec oblačil pa se je poigral z zeleno, belo in dvema odtenkoma modre barve.

Posebnost slovenske odprava v Sydneyju je bila tudi rokometna reprezentanca, saj se je na ta način mlada država prvič predstavila tudi v kolektivnem športu. Iztok Puc, ki se v svoji karieri nastopil tudi v modrem jugoslovanskem in kockastem hrvaškem dresu, se je s soigralci predstavil v zeleno-beli kombinaciji. Izbrana vrste je imela, kot se za moštvene športe spodobi, dva tipa dresov. Pri prvem je prevladovala zelena, pri drugem bela barva.

Atene 2004

Ko se je pisana mednarodna druščina vrnila v zibelko olimpizma, se je krovna slovenska športna organizacija odločila za selitev k novemu opremljevalcu. Za opremo je prvič poskrbel Le Coq Sportif, izhodiščna ideja pa se ni pretirano spremenila. Tudi to pot se je poleg slovenskega grba in logotipa opremljevalca na dresih našel prostor za zeleno, modro in belo barvo. Prevladujoča barva pa je bila odvisna od športa do športa.

S posebno kolekcijo se je znova predstavila rokometna reprezentanca. Medtem ko sta bila vratarja v rumeno-modri opravi, pa so igralci v polju nastopali v modrih dresih z zelenimi dodatki in belimi številkami in priimki. V svetlejši kolekciji pa je prevladovala bela barva z modrimi dodatki in napisi.

Peking 2008

Tudi na največjem športnem dogodku vseh časov je OKS tekmovalne drese zaupal podjetju Le Coq Sportif. Idejna zasnova je temeljila na nacionalnih simbolih slovenskega grba (zvezde, gore, voda) ter znova modri, zeleni in beli barvi. Takšen dizajn je bil rdeča nit vseh proizvodov kompleta, le da se je tokrat zelena barva nekoliko "umaknila" prevladujoči in beli.

Seveda so se športna oblačila, tako kot vselej, razlikovala od športa do športa. Tako je denimo namiznoteniški igralec Bojan Tokič igral v povsem zeleni majici … Vseeno pa so slovenski športni manekeni na Kitajskem navduševali s prepoznavnostjo in enotnostjo. Izjema so seveda športniki in športnice, ki morajo opremo povsem prilagoditi svojemu športu, kot denimo judoisti.