Miran Vodovnik: Cilj je medalja

Z novim slovenskim rekordom 20,68 metra, ki ga je dosegel v tej sezoni, sodi med favorite tekmovanja. Priljubljeni 'Jeti' se zaveda pričakovanj slovenske javnosti in verjame, da jih lahko upraviči.

Menite, da sodite med favorite tekmovanja? Po rezultatih v tej sezoni tega ne morem zanikati. Imam velike želje. Cilj je medalja. Toda ne smem prehitevati dogodkov. Najprej se moram prebiti čez kvalifikacije, potem bom šele lahko napadel najvišja mesta. Boril se bom, dal vse od sebe tako kot vsi naši atleti in videli bomo, kaj bo to pomenilo.

Kakšen izid bo zadostoval za finale? Verjetno bo treba kroglo vreči vsaj 20,30, če ne celo več. V finale gre na dvoranskih prvenstvih samo najboljših osem, zato bo konkurenca res dobra. Izbor bo dokaj ozek, a vseeno verjamem, da mi bo uspelo.

Kdo so favoriti za zlato? Zagotovo Adam Nelson, ki je letos vrgel skorajda 22 metrov in pol. Računati gre še na njegovega rojaka Reeseja Hoffo, ki je dokazal, da je v zelo dobri formi. Preostali tekmovalci ne izstopajo preveč, zato sem optimist in upam, da lahko stopim na stopničke.

Ste presenečeni nad rekordom, ki ste ga februarja dosegli v Slovenski Bistrici? Ne, zagotovo ne. Enostavno sem vedel, da sem sposoben odličnih rezultatov, saj sem treniral zelo dobro. Mogoče nisem pričakoval, da bom tako hitro ujel odlično formo, toda nad samim rezultatom nisem presenečen. Vedel sem, česa sem sposoben. Je pa res, da bo takšne mete treba ponoviti tudi na velikem tekmovanju. Če mi ne bo uspelo, bo vse zaman. Boril se bom, da mi uspe.

Kje so vaše meje? Če bi bilo vse idealno, bi krogla verjetno letela tudi prek 21 metrov, ampak to je seveda zgolj hipotetično. Na tekmi se lahko razplete povsem drugače …

Je bil omenjeni rekordni met idealen? Ni bil. Ne bom rekel, da je bil daleč od optimalnega, a bilo je kar nekaj napak. Sposoben sem še daljših metov, a jih bo treba, kot sem že rekel, doseči tudi na samem svetovnem prvenstvu. Velika tekmovanja so zahtevna. Tako psihično kot tudi fizično, zato ni lahko ponoviti najboljših izidov. Tudi urnik tekmovanja je specifičen. Zjutraj so kvalifikacije, popoldne že finale. Seveda pa, to bom poudaril še enkrat, verjamem v uspeh.

Ste, glede na to, da ste zelo napredovali, pred to sezono spreminjali način treninga? Niti ne. Je podoben kot že vrsto let doslej. Je pa jasno, da skušaš napredovati iz leta v leto. Izpopolnjuješ tehniko, dviguješ moč … Sam še zdaleč nisem rekel zadnje. Imam velike načrte. Rezerv je še kar nekaj. To bom skušal dokazati v času do olimpijskih iger v Londonu leta 2012, ko bom verjetno zaključil športno pot.

V Valencio potuje skromna slovenska ekipa … Res je, da nas bo samo pet, toda dali bomo vse od sebe. Verjamem, da bomo upravičili pričakovanja in bomo dobra ekipa. Vzdušje bo zagotovo dobro, seveda pa bi bilo boljše, če bi nas bilo še več. Toda letos je olimpijska sezona in po svetu je kar nekaj atletov in atletinj, ki so se osredotočili zgolj na velik dogodek, ki bo poleti v Pekingu.

Ste tudi sami razmišljali, da v času dvoranske sezone ne bi tekmovali? Na začetku res. Pestile so me rahle poškodbe in nisem vedel, ali naj treniram naprej ali naj raje povsem okrevam in izpustim zimsko sezono. Odločil sem se za prvi scenarij in, kot vse kaže, je bila odločitev pravilna. Upam, da se bom po prvenstvu, ki je pred nami, dobro spočil, si oddahnil in se dobro pripravil za poletno sezono, ki je seveda najpomembnejša.

Imate, če boste stopili na stopničke, v načrtih kaj posebnega? Ne, saj o medalji niti ne razmišljam tako konkretno, da bi načrtoval, kaj bom naredil, če jo osvojim. Želim si predvsem, da bi čim bolje vrgel. Če bo met dober in tehnično dovršen, se ne bojim, da bi rezultat izostal …