Lindsey Vonn: Globus ima prednost pred SP

So bile priprave na novo sezono po psihološki plati zaradi osvojenega velikega kristalnega globusa tokrat kaj drugačne? Ne. Če se ozrem nazaj, bi dejala, da so bili občutki skorajda takšni ko pred dobrim letom. Tudi sistema priprav nismo prav veliko spreminjali, saj je bil, kot kažejo rezultati, uspešen in učinkovit. Po zasluženem oddihu sem vadila v Čilu in Novi Zelandiji, kar tri tedne pa se prebila v kampu Red Bulla v Innsbrucku ter Salzburgu. Treningi so dobro uspeli, poleg tega mi tudi koleno ni povzročalo nikakršnih težav, tako da bi lahko celo dejala, da sem močnejša kot lani.

Verjetno ste se nekoliko bolj zavzeto lotili tudi tehničnih disciplin? Veliko pozornosti sem posvečala predvsem kondicijski pripravi, saj je ta pogosto odločilna. Na snegu pa sem se res nekoliko bolj posvetila tudi slalomu in veleslalomu. Predvsem novozelandski del treninga je bil namenjen napredku v tehničnih disciplinah. Poleg tega sem kar nekaj časa porabila tudi za testiranje opreme in prilagoditve na spremembe. Verjamem, da sem ob pomoči Rossignolovih strokovnjakov tudi na tem področju marsikaj pridobila.

Vaše zmagoslavje v svetovnem pokalu je bojda odmevalo tudi v Združenih državah Amerike. To navsezadnje dokazuje nominacija za športnico leta … Ta nominacija mi res pomeni zelo veliko. Ponosna sem na svoje dosežke, še bolj vesela pa sem, da jih znajo ceniti tudi v domovini, kjer smučanje nima takšne veljave kot denimo v Avstriji in nekaterih drugih evropskih državah. Tudi zaradi naštetega ima nominacija posebno težo. To ni le moj uspeh, temveč priznanje ameriškemu smučanju in znak, da se je priljubljenost tega športa le nekoliko povečala. Navsezadnje sem nominirana za nagrado, ki v ZDA pomeni največ.

Verjetno poznate reklo, da Bodeja Millerja ob sprehodu po ulicah New Yorka prepoznajo le avstrijski turisti? Da. Ha, ha … Res je. Tudi mene bi verjetno le redko kdo prepoznal.

Nemara bo odslej drugače? Upam. Bližajo se olimpijske igre v Vancouvru. Gre za dogodek, ki je v ZDA vendarle deležen nekoliko večje pozornosti. Če bom tudi v prihajajočih dveh sezonah uspešna, potem na ulicah New Yorka ne bom popolna neznanka. Ha, ha …

A še pred ZOI 2010 vas čaka sezona branjenja naslova najboljše smučarke svetovnega pokala. Katere smučarke vas bodo pri lovu za glavno nagrado sezone najbolj ogrožale? Nicole Hosp, Maria Riesch in Anja Pärson.

V tej druščini bi se zanesljivo znašla tudi Marlies Schild, za katero pa se je zavoljo poškodbe sezona končala že pred prvo tekmo. Vse večje število poškodb je skrb vzbujajoče, mar ne? Se popolnoma strinjam. Žal mi je za Marlies. Verjamem, da je to najhujši čas za poškodbo, saj se smučarji dolge tedne pripravljamo na začetek sezone in komaj čakamo, da gre zares. Pogled na zajeten seznam poškodovanih v zadnjih sezonah je resnično žalosten. Težko pa odgovorim na vprašanje, zakaj se to dogaja. Morda je najboljši odgovor: takšen je pač naš šport. Smučanje je res nepredvidljivo. Zdravje je pravi privilegij, zato velja biti dobro fizično pripravljen, saj so v tem primeru možnosti za poškodbe manjše.

Verjetno poznate tudi zgodbo Tine Maze, ki se je pred novo sezono odločila za samostojno pot. Gre, po vašem mnenju, za obetaven poizkus vrnitve na stara pota? To je njena odločitev, za katero pa verjamem, da je pravilna. Zakaj? Ker tako čuti. Prepričana sem, da je tehtno premislila, preden se je odločila za ta korak. Iskreno upam, da ji bo uspelo. Tina je namreč izjemno simpatična oseba, poleg tega pa je bila pred leti med veleslalomsko elito. Privoščim ji vrnitev. Upam, da bo znova našla pravo hitrost.

Vam povsem individualno delo ne diši? Rada sem v družbi sotekmovalk. Čutim, da lahko kot del ekipe dosežem več. Trenutno mi torej takšen način dela ustreza. Res pa je, da ne gradim dolgoročnih načrtov. Vsaka sezona je zame posebno poglavje. Zato vam ne bi mogla odgovoriti na vprašanje, kako se bom pripravljala na olimpijsko sezono.

Pričakovanja pred Söldnom? Skromna. Ha, ha … Sem realistka. Vem, da je to verjetno najtežji veleslalom v svetovnem pokalu, zato težko pričakujem uvrstitev med najboljše. Zelo vesela pa bi bila, če bi se zavihtela vsaj med deseterico.

Večno vprašanje: lov na veliki kristalni globus ali svetovno prvenstvo? Veliki globus. Vsekakor!