Veliki sinovi trboveljskega rokometa

Rokomet so v Trbovljah začeli igrati na začetku petdesetih let, leta 1964 je Rudar osvojil naslov republiškega prvaka in se uvrstil v jugoslovansko zvezno ligo. Večino poosamosvojitvenega obdobja je bil Rudar prvoligaš, dvakrat se je klub uvrstil tudi v evropski pokal. Leta 2009 pa je počilo. Nabrali so se dolgovi in zeleno-črni so izstopili iz prve lige. A to ni pomenilo sedmine trboveljskega rokometa. Tamkajšnji zanesenjaki so ustanovili RD Rudar, s katerim že nekaj sezon tekmujejo med člani. Na spodnjih povezavah boste našli dokaze, da je ljubezen do te igre v Trbovljah še kako plameneča. V nadaljevanju članka pa s pomočjo znanega rokometnega zanesenjaka Toneta Čebele predstavljamo nekaj velikih imen trboveljskega rokometa.

Jani Čop

Jani Čop je bil član Rudarja med letoma 1980 in 1987. Pozneje je prestopil v banjaluški Borac, nekoč enega od največjih jugoslovanskih klubov, in njim osvojil pokal EHF. V tistem času je bil visoki levičar mladinski reprezentant Jugoslavije, tri nastope pa je zbral tudi za člansko vrsto. Igral je še za Medveščak, Creteil, Torreviejo in več slovenskih klubov.

Za slovensko reprezentanco je Čop zbral 28 nastopov in dosegel 49 golov. Zraven je bil, ko je Slovenija leta 1993 osvojila bronasto kolajno na sredozemskih igrah v Franciji, prvo z večjih tekmovanj.

Po koncu kariere se je posvetil trenerskemu delu. Tako doma kot po drugih slovenskih klubih in tujini. Uspešno je deloval v Grčiji, pred meseci pa se je vrnil v mesto svoje uveljavitve, Banjaluko, kjer vodi Borca, ki tekmuje v ligi Seha.

Primož Prošt

Vratar Primož Prošt je nase opozoril že v svojih dvajsetih letih, ko je nosil dres domačega Rudarja. Njegov član je bil 14 let, nato pa je še večji napredek poiskal v Gorenju (2004‒2008), danskem Silkeborgu (2008‒2011) in francoskem Montpellieru (2011‒2012), kjer bi gotovo še ostal, če se ne bi zgodila stavniška afera.

A po odličnih predstavah na letošnjem svetovnem prvenstvu je prišla ponudba bundesligaša Göppingena, pri katerem se je izvrstno znašel. Z dvakratnim zmagovalcem pokala EHF je prišel na sklepni turnir tega tekmovanja, na poti pa je nemški klub tudi po zaslugi njegovih izvrstnih obramb izločil Maribor.

Za člansko reprezentanco je Proki nastopil 60-krat. Bil je tudi član izjemne generacije mladincev, ki je leta 2002 na Poljskem osvojila srebrno kolajno na evropskem prvenstvu. Pred desetimi leti pa je bila tedanja mladinska reprezentanca bronasta na svetovnem prvenstvu v Braziliji. Pri 30 letih pa vratar šele prihaja v svojo zlato dobo ...