Selektor hrvaškega selektorja je igralec

Nekateri najradikalnejši hrvaški novinarji niso le peresa, ampak kar giljotino za selektorja Slavka Golužo brusili še pred začetkom svetovnega prvenstva v Katarju. V smislu če ne pridemo v finale, ga bom zrušil, dovolj je tretjih mest. Ni bilo ne finala ne tretjega mesta, ampak šesto. Če izvzamemo svetovno prvenstvo 2011, je bil katarski mundial edini veliki turnir v zadnjih sedmih letih, s katerega se Hrvaška ni vrnila s kolajno. Konec ljubezni je bil razumljiv, še več, bolj ali manj samoumeven. Nekdanji reprezentant in pomočnik Lina Červarja, ki je bil med letoma 2012 in 2013 trikrat bronast na trojčku največjih tekmovanj, se je poslovil.

Vse od odstopa Goluže se vrstijo ugibanja o kandidatih za njegovega naslednika. Na začetku se je zdelo, da je največji favorit Zvonimir Serdarušić, ki je gladko zavrnil zapise o astronomskih zahtevah, kar zadeva plačo. Nekdanji slovenski selektor, siva eminenca rokometnega trenerstva, je tudi sam potrdil, da ga klop Hrvaške, ki ji je v težkih trenutkih, v 90. letih, ko je tam divjala vojna vihra, pomagal odpirati vrata, vsekakor mika.

Vsi imajo ali pa so imeli opravka s Slovenci

Konzorcij medijev omenja še Ivico Obrvana, nekdanjega trenerja Gorenja, zdaj pa francoskega Chamberyja in makedonske reprezentance, Gorana Perkovca, trenerja nemškega Mindna, in Željka Babića, ki vodi beloruski Meškov. Bolj kot ne je naključje, da so vsi vsaj nekoliko povezani s Slovenci. Obrvan je pri nas deloval, v finalu za trenerski stolček pri Chamberyju pa premagal Borisa Deniča. Perkovac v Mindnu trenira Miladina Kozlino in Nenada Bilbijo, Babić pa v Meškovu Davida Špilerja in Simona Razgorja. Sportske novosti navajajo, da naj bi prav Babić, učenec Lina Červarja, ki se prav tako pojavlja v določenih kombinacijah, imel nekaj prednosti. Tako ali drugače bo blizu reprezentance skoraj gotovo tudi nekdanji kapetan Petar Metličić, a brez dvoma ne kot selektor.

Zanimivo in vse prej kot običajno je, da ima pri izbiri eno glavnih in zadnjih besed še vedno aktivni igralec. Čeprav je Ivano Balić veliko več kot to, je ikona hrvaškega in svetovnega rokometa, ki še vedno igra za nemški Wetzlar. A po koncu veličastne kariere bo poleti postal koordinator za moški rokomet na hrvaški zvezi in s kandidati se pogovarja prav on. Brez Zorana Gobca, apostola hrvaškega rokometa, ki mu je pred meseci očitno malce prehitro ušla z jezika izjava o Balićevi vlogi, pa seveda tudi ne bo šlo.