Perspektiva je svetlejša, kot kaže lestvica

Dokazali so, da se v ligi prvakov z najboljšimi rokometaši na svetu lahko kosajo tudi z 12 minutami izključitev več in brez dveh pomembnih igralcev. Pravijo, da so slovenski navijači pogosto izbirčni, cenijo le vrhunske spektakle in zmage. Prvega so gledalci v Zlatorogu dobili, druge ne. Pariz je slavil z 32:30. A vseeno je dvorana poražence pozdravila na nogah, v Zlatorogu je odmevalo: "Šampioni, šampioni."

Odnos je bil pravi, Celjani so uglednim gostom "prodali" deset (pol)protinapadov in nekaj akcij, ki bi si zaslužile mesto med najprivlačnejšimi zadetki kroga. Ne le prvokategorniki, zrelo sta odigrala tudi rezervista Lucijan Fižuleto in Tilen Kodrin, Arthur Patrianova je še enkrat potrdil, da je lahko dodana vrednost, še posebej ko se bo po sedmih mesecih odsotnosti vrnil v top formo, Šime Ivić pa je odigral tekmo kariere na evropski sceni.

Branko Tamše je na igrišče poslal vse igralce z izjemo Gala Marguča in Živana Pešića, ki se mu v letu in pol, odkar je v Celju, nikakor ni uspelo uveljaviti. Resda je bil lep kos lanske sezone poškodovan, a vseeno: očitno ni konkurenčen reprezentantoma Vidu Poteku in Blažu Blagotinšku. Do konca sezone je sicer še dolga pot, a bolj ali manj se zdi, da je njegov nakup strel v prazno.

Celjani, ki jih že vse od pripravljalnega obdobja spremljajo poškodbe, imajo v skupini A lige prvakov po petih tekmah eno zmago. Želeli in načrtovali so večji izplen, a stvari so, kot kaže, zanje spodbudnejše, kot kaže lestvica, ki pravi, da so na predzadnjem, sedmem mestu. Prej ali slej se bo vrnil Miha Zarabec, tudi napredovanje v osmino finala, kamor potuje prvih šest ekip, še ni izgubljeno, čeprav bodo srečanja z glavnimi tekmeci večinoma na sporedu na gostujočih igriščih.

A ostati je treba prizemljen. Takšne predstave bo težko ponavljati. Ob številnih težavah proti pariškim zvezdnikom resnično ni bilo česa izgubiti in tekma je bila nekaj povsem drugega kot tiste proti pogojno primerljivejšim ekipam, pri katerih oznaka "moram" nad pleči visi od prve do zadnje sekunde in krajša roke, veča vratarja in manjša gol.

Ne pričakujem, da bo Celje ob vsaki priložnosti kazalo takšne predstave. Pomembno pa je, da iz igralcev privreta značaj in tisto, kar nosijo v hlačah. Ter racionalnost. Vsota vseh treh komponent je bila na tekmah z Zagrebom in Wislo premajhna za uspeh. Še devet tekem do konca lige prvakov pa bo ponujalo priložnost, da bo drugače. In prihodnost? Celje ima po drugih slovenskih klubih na posoji številne igralce, tudi kadetske in mladinske reprezentante, Jako Malusa, Matica Suholežnika, Urha Kastelica, Roka Cvetka, Tilna Lebna, Vida Kaučiča in druge, ki bodo – resda le nekateri – lahko stopili v čevlje odhajajočih.