Oče Dobelšek ni vedel, za koga bi navijal

"Med tekmo o tem ne razmišljaš. Niti nisva prišla v stik, ampak tudi če bi se to zgodilo, bi igral kot proti vsakemu drugemu," je so srečanju dejal starejši Luka Dobelšek in razkril, kakšne dileme sta imela pred srečanjem starša: "Oče je celo razmišljal, ali bi šel na tekmo ali ne, ker mu je bilo tako težko. Rekel sem mu, naj starša prideta na tekmo in naj navijata za Jureta, ker pač on igra doma. Ko bomo mi igrali doma, pa naj navijata zame. Prišla sta in verjetno sta navijala za oba."

Velenjski organizator igre je priložnost dobil predvsem v obrambi in občasno opravljal tudi vlogo gasilca razvnetih strasti. Sicer pa je bil letošnji povratnik v ekipo Gorenja nad vzušjem navdušen: "Kot se je na koncu izkazalo, je bilo srečanje zelo nervozno, pravi derbi. V dvorani je bilo zelo glasno, nič se ni slišalo. Navijanje obeh skupin in ostalih gledalcev je bilo res super. Oboji smo se borili, razlika petih golov pa se mi zdi nekoliko prevelika. Ampak to je derbi. Noben rokometni element ni manjkal in takšnih tekem si lahko le želimo."

Še širši nasmeh kot ponavadi je po srečanju igral na obrazu koprskega levega krila Jureta Dobelška. Njegov Cimos je namreč prekinil prvenstveno serijo Gorenjeve neporaženosti, ki se je začela v daljnji prvi polovici lanskega leta: "Nekako smo po dolgem času sestavili zelo dobro igro tako v obrambi kot v napadu. Vsi vemo, kako hiter rokomet igra Velenje. Da so nam dali zgolj 23 golov, govori o tem, da smo res super igrali v obrambi. Tudi Gorazd Škof je branil vrhunsko. Kdor je stopil na teren, je dal vse od sebe. S takimi igrami spet napadamo naslov prvaka." O bratskem dvoboju pa ni želel preveč dramatizirati: "Nič posebnega. Nisva prišla v kontakt, je bila pa zanimiva izkušnja."