Miha Zarabec ostal brez evropskega prvenstva: Žal mi je, da me ni zraven

"Iskreno, res mi je žal, da me ni zraven," je iz Poljske reprezentančnim soigralcem sporočil 34-letni Miha Zarabec, ki se v teh dneh z Wislo Plock v okrnjeni zasedbi pripravlja na nadaljevanje klubske sezone. Reprezentančne načrte mu je novembra prečrtala poškodba hrbta, ki ga je za mesec dni oddaljila od rokometnih igrišč, pa tudi reprezentance. Kljub temu je slovenski rokometaš ves čas vpet v dogajanje in navdušen nad tremi zmagami, ki jih je Slovenija dosegla v prvem delu prvenstva.  "Všeč mi je, ker so tiho in osredotočeni nase. Prepričan sem, da imajo še velik potencial tudi za naprej," pravi Zarabec.

Letos ga ni v reprezentanci. Foto: Guliverimage V primerjavi s "tradicionalnimi" januarji in velikimi tekmovanji je to za vas nekoliko drugače, ker niste del izbrane vrste. Trenutno ste na Poljskem, kako so videti vaši dnevi?

Kar naporno je, ker smo bili s klubom zdaj na pripravah, takšnih kot ob začetku sezone. Sicer je poudarek bolj na samem rokometnem delu, ker nas ni veliko, treniramo pa skupaj z ekipo iz Ostrave. Zdaj smo bili tri dni na pripravah, veliko je teka, fitnesa, vsega, da se vrnemo v pogon po nekaj premora.

Trenutno se dogajanje vrti predvsem okoli evropskega prvenstva. Sami ste zaradi poškodbe odpadli že pred zborom. Kaj se je dogajalo v ozadju?

Konec novembra sem dobil neprijeten udarec v predel križa oziroma ledveni del, tako da, če nekoliko poenostavim, sem imel težave z ukleščenim živcem, imel sem hude bolečine, zato decembra sploh nisem treniral ali igral, opravljal sem terapije, v začetku januarja pa sem se vrnil na treninge. Po vsem tem času ne bi bilo pošteno do drugih, ki so v formi in igrajo, da bi prišel na priprave povsem nepripravljen. Tako da sva se s selektorjem hitro pogovorila in dogovorila, da je najbolje, da izpustim to veliko tekmovanje.

Od leta 2023 je član poljske Wisle. Foto: Guliverimage

Lani pred svetovnim prvenstvom vam je precej težav povzročal tudi klub, ki po poškodbi vse do zadnjega ni dovolil, da bi igrali. Je bilo letos kaj podobnega?

Tako pač je, sploh če kakšen igralec več igra v klubu in je potem malce bolj načet. Zato je normalno, da klub skrbi zate, saj te oni plačujejo, in pričakovano je, da želijo imeti sveže in zdrave rokometaše. Na koncu se vsak še vedno sam odloči, ali bo igral za reprezentanco. Sam zdaj res nisem bil v stanju, da bi lahko to vse skupaj zdržal oziroma da bi lahko prestal to prvenstvo. Tako da, kot sem rekel, smo se vse res lepo pogovorili in dogovorili.

Po olimpijskih igrah je bilo pri vas sicer nekaj dvoma glede nadaljevanja reprezentančne kariere.  Je prisoten še kakšen dvom ali se še vedno vidite v reprezentanci, seveda, ko vam bo to dopuščalo zdravje?

Po tistih olimpijskih igrah je bilo prisotnega veliko grenkega priokusa, vsi ti fantje, ki so končali, pa so še starejši od mene, tako da sam na vse skupaj še vedno gledam nekoliko drugače. Počutim se dobro, sem pripravljen, razen te zadnje poškodbe mi zdravje služi, nikoli nisem imel nekih resnejših težav, tako da igranje za Slovenijo zame ni bilo nikoli pod vprašajem. Vedno mi je to predstavljalo neizmerno čast in tako bo tudi naprej. V zadnjem letu oziroma dveh so si velika tekmovanja sledila kot po tekočem traku, tudi ob naporni klubski sezoni. Zdaj sem imel res nekaj več časa za počitek in pripravo na nadaljevanje klubske sezone, tako da bo vse skupaj nekoliko lažje.

Zdaj pa je v reprezentanci zavel nov veter z mladimi rokometaši, ki so res kakovostni, tako da bo imel selektor v nadaljevanju kar težko delo pri oblikovanju izbrane vrste. Tako da ni vse odvisno samo od mene, ni pa nobenega vprašanja glede moje pripravljenosti in želje po igranju. Kolikor zdaj sledim prvenstvu, mislim, da nas, ki nas ni, nihče na pogreša (smeh, op. p.). Tako da se za prihodnost zagotovo ni treba bati.

Po olimpijskih igrah, na katerih je Slovenija za las ostala brez odličja, je razmišljal tudi o reprezentančni upokojitvi. Foto: Guliverimage

Verjamem, da ves čas od bližje spremljate dogajanje v Skandinaviji. Že pred zborom je bil seznam odsotnih in poškodovanih igralcev dolg, po zboru pa je praktično na vsakih nekaj dni prišla novica, da se je poškodoval nekdo nov. Kako ste vi spremljali vse skupaj?

To je nekako že dolgoletni problem naše reprezentance, je pa res, da je letos šlo vse skupaj še korak dlje. Ves čas se dogajajo neke čudne stvari in poškodbe. Vse skupaj nas potem vedno malce omeji oziroma šokira in zdaj je bilo spet enako. Moram pa reči, da so strokovni štab in tudi reprezentanti toliko izkušeni, da se iz teh stvari, ki se zgodijo tako nepričakovano, vedno kaj naučimo in se nekako znamo odzvati. V zadnjih trenutkih so fantje ostali še brez Vlaha in Ferlina, pa so kljub temu dokazali, da je ekipni duh v reprezentanci res neverjeten. To so pokazali tudi na parketu.

Od tistega šoka in prve tekme so fantje zdaj prišli na svojo raven in pokazali, kaj znajo. Stojijo eden za drugim in kolektivni duh jih vleče naprej, tako da se vse te odsotnosti niti ne poznajo. Igrati za reprezentanco je nekaj posebnega in vedno je drugače igrati za dres z državnim grbom.

To pa niso preproste stvari. Ne vem, zakaj se to dogaja, ker se tudi strokovni štab na čelu z Urošem v pripravah trudi, da se igralcev ne preobremenjuje. Včasih pa res deluje, kot da je nekje zapisano, da se mora naši majhni Sloveniji delo še dodatno otežiti (smeh, op. p.). Prepričan pa sem, da se bo ta krivulja enkrat obrnila, a za zdaj dobro kljubujemo vsem preprekam.

Foto: Reuters Koliko ste v stiku z ekipo in fanti?

Z večino smo ves čas na zvezi, sploh s temi, s katerimi smo skupaj že dlje časa, tako da sem ves čas na tekočem s tem, kaj se dogaja. Fantje so stoodstotno fokusirani na svoje delo, to se čuti že po sporočilih. Vsi imajo res veliko željo po dokazovanju in dobremu rezultatu. Iskreno, mi je res žal, da me ni tam. Ko vse to vidim in slišim, ko jih gledamo preko malih zaslonov, me res povleče in je vse skupaj še težje. Lagal bi, če bi rekel, da si ne bi želel biti zraven. Sploh še potem ko slišim himno, pa ko vidim, kako fantje garajo eden za drugega, se res prebudijo lepi občutki, tako da bi si verjetno vsak želel biti del tega. Fantom pa res vsa čast že za vse, kar so storili do zdaj. Všeč mi je, ker so tiho in osredotočeni nase, prepričan sem, da imajo še velik potencial tudi za naprej.

Kar zadeva tekme prvega dela, je bila še posebej izstopajoča tista s Švico, kjer je bila neverjetna vrnitev po devetih zadetkih zaostanka. Kako ste sami doživeli to tekmo?

Med tekmo sem imel občutek, da so Švicarji prehitro potegnili in povedli z devetimi goli že na začetku drugega polčasa. Potem moraš znati to prednost nadzorovati, hkrati pa moraš še naprej igrati in tekmo pripeljati v svojo korist. To se je tudi nam dogajalo v preteklosti in ni tako preprosto. Naši so se potem "ogreli", začeli so vračati in se razleteli po igrišču. Na drugi strani so bili Švicarji malce v krču in paniki, zato sta prevladala ekipni duh in tako individualna kot ekipna kakovost.

Sam sem pričakoval, da se bodo vrnili, ne pa tudi, da bodo na takšen način obrnili srečanje. Nekje do 50. minute res nisem verjel, potem pa se je videlo, da zelo uživajo. Takšne tekme se ne zgodijo vsak dan, še vedno so dokazali, da gre za ekipo vrhunskih posameznikov in da so kot ekipa neverjetni. Na tej zadnji tekmi proti Ferskim otokom pa so naši potem pokazali še boljši obraz in verjamem, da je lahko to dobra popotnica za naprej.

Vas je mogoče kdo od igralcev posebej presenetil? Zdaj so v ospredju tudi igralci, ki jih prej nekako nismo bili vajeni v Triindvajsetletni Andraž Makuc je odlično unovčil zaupanje selektorja. Foto: RZS nosilnih vlogah.

Odlično se spopadajo s pritiskom, pri tem pomembno vlogo opravljata tudi Uroš in strokovni štab. Vsak točno ve, kje mu je mesto in kaj je njegova vloga. Vsi od prvega do zadnjega so do zdaj odlično opravili svoje delo. Moram pa izpostaviti Andraža Makuca, ki je sploh prvič zraven, pa je res povlekel voz in se niti malo ni ustrašil. Izkazal se je tudi Domen Tajnik, ki ima sicer pomembno vlogo v svojem klubu, zdaj pa je svoje dodal tudi v reprezentanci. Glede Domna Makuca ni treba izgubljati besed, dokazal je, da je več kot le kos svojim nalogam. Res so vsi stopili skupaj, Blaž pa jih odlično vodi zunaj in na parketu.

Tudi Mačkovšek je res zlata vreden člen reprezentance sploh v obrambi. Vsak od fantov v določenih trenutkih stopi naprej, verjamem, da bo tega v nadaljevanju še več. Nimamo se česa bati za prihodnost, pokazali so, da zmorejo, in izpolnili prvi cilj.

Zdaj prihajajo pravi testi in bo treba pokazati svojo veljavo. Vse do zdaj je lepa popotnica, a to ni vse, verjamem, da lahko presenetijo kogarkoli. Veliko fantov je sicer brez izkušenj, saj jih je veliko debitantov, nekateri pa prej niso imeli takšnih vlog, a želja in bojevitost sta pravi. Mogoče res manjka kakšna izkušnja več, a prepričan sem, da fantje še niso rekli zadnje besede. Bo pa treba biti pripravljen, saj gre zdaj za res vrhunske ekipe, ki ne bodo tako z lahkoto zapravljale prednosti devetih golov. Zelo pomemben bo začetek tekem, na kar je opozarjal že selektor. Vsaka napaka bo kaznovana, od prve do zadnje minute bo treba biti zbran, mislim pa, da so fantje tega zagotovo sposobni.

Foto: Grega Valančič/Sportida

Če se malce posvetiva še vaši klubski sezoni z Wislo Plock. Kako ste zadovoljni?

Prvi del je bil za nas zelo uspešen, sploh v ligi prvakov, ki je naš primarni cilj, saj si res želimo stabilnosti oziroma narediti korak bližje k najboljšim ekipam. Glede na našo zasedbo so dobri rezultati precej pričakovani. Prvi del smo oddelali z odliko, končali smo na tretjem mestu, zdaj so nas vsi začeli gledati malce drugače in resneje. Tudi doma nam gre vse za zdaj odlično in po načrtu, a ta drugi del sezone se je že večkrat izkazal za odločilnega, sploh po teh velikih reprezentančnih tekmovanjih, ko nastopi utrujenost in se pokažejo posledice vseh poškodb, ni preprosto.

Treba bo čim prej znova priti v ritem, za vse bo to kar velik šok in bo treba ostati previden, sploh ker je pred nami še pol sezone. Ničesar nismo še naredili, vse se bo odločilo v naslednjih dveh mesecih, tako da nas čaka še veliko dela. Zagotovo si enkrat v bližnji prihodnosti želimo tudi na zaključni turnir. Delamo dobro, imamo kakovost, cel klub in mesto stremita k dobremu rezultatu. Tudi mi se tega zavedamo in smo dobili potrditev, da imamo kakovost. Se pa ne smemo sprostiti. Veselim se, da se bodo spet začele tekme in da se vrnemo na stare tirnice.

Foto: www.alesfevzer.com Motivacije vam potem ne manjka? 

Nikakor. Iskreno, res je čuden občutek, ker zdaj nimam tekem, vse je povsem drugače. Sam imam, tako kot vsi, veliko raje tekme kot treninge in zdaj, ko gledam prvenstvo, me res vleče zraven. Lačen sem tekem in komaj čakam, mi pa ta počitek zdaj tudi dobro dene. Sam imam še kar nekaj rezerv oziroma sem se še lovil, tako da bo zdaj treba narediti korak naprej. Ne vem, če sem bil kdaj v karieri toliko časa brez tekem, občutki so res mešani in veselim se nadaljevanja sezone.

Še za konec, vem, da ste z reprezentančnimi soigralci ves čas v stiku, ampak če bi jim morali takole javno poslati sporočilo pred začetkom drugega dela, kaj bi dejali?

Naj zaupajo vase ter odmislijo vse drugo in vplive javnosti. Treba se je sprostiti in igrati. Ne glede na število tekmovanj so reprezentančne tekme vedno nekaj posebnega, tako da fantje, samo korak za korakom in z glavo v samo tekmo, pa rezultat ne bo izostal.

Preberite še:

Sportal Dancem ponovitev zadnjega finala, že prvi tekmi postregli z dramo

Sportal Legendarni Vujović: "Slovenci? Čudež!"

Sportal Selektor odločno: Švedom bomo skušali pokvariti praznik