Fant, ki je presodil "svoji" ekipi

David Miklavčič na prvi pogled morda ni med najbolj vpadljivimi rokometaši, kar zadeva zadetke. A le na prvi pogled. Racionalnost in obramba sta njegovi odliki. Zna biti pa tudi nočna mora vratarjev. To je bil v letošnji sezoni na vsaj dveh izjemno pomembnih tekmah.

V ligi prvakov je nasul sedem golov Rhein-Neckar Löwnu za najodmevnejši evropski skalp Celja. S kar osmimi od le devetih poskusov pa je pripomogel k celjski zmagi nad "svojim" Gorenjem – v Velenju je odigral tri sezone –, ki je pivovarjem prinesla najboljši štartni položaj in četrtouvrščeno moštvo v polfinalu.

A Miklavčič na simboliko ne da prav veliko. "Tokrat mi je steklo. Ko sem videl, da so preostali igralci nekoliko opešali, sem potegnil voz. Uspevalo mi je, uživam v globljih obrambah, ko lahko tekmece pretečem. Ko gre, je lahko igrati. Najpomembnejša je zmaga ekipe. Ko mi ne gre, skušam ustvariti priložnost drugim igralcem," pravi Grosupeljčan.

Zmage nad Gorenjem, čeprav je bila že šesta zapored, ne poveličuje: "Pomeni le prednost domačega igrišča (v polfinalu in finalu, op. a.). Z Gorenjem bomo igrali še najmanj tri tekme. Vemo, kaj ta tekma pomeni. Morda veliko, lahko pa tudi nič. Treba je biti zbran do konca," ostaja previden levoroki reprezentant. Da, še vedno reprezentant. Čeprav ga ni na seznamu 19-erice kandidatov za tekmi s Švedsko, je Miklavčiča selektor Boris Denič uvrstil na razširjeni seznam 28 igralcev.