Po 44 letih mu je znova uspelo priti na olimpijske igre

Zlatan Ibrahimbegović je pred vojno živel v Banjaluki, kjer je bil na tamkajšnji univerzi profesor telovadbe. Ko se je začela vojna, se je komaj izognil najhujšemu. Pot ga je vodila v Ljubljano, kjer je bil tri leta kajakaški trener v ljubljanskem klubu. Želel si je ostati v Sloveniji, vendar mu ni uspelo dobiti državljanstva za vse člane družine. Odločil se je, da odide v deželo tam spodaj, kjer živi že od leta 1995.

"Za moji hčerki je bila to zelo dobra poteza, saj sta dobili dobro izobrazbo in živita lepo življenje. Če bi se lahko jaz odločal, bi najraje prišel nazaj v Slovenijo, a družina je vseeno na prvem mestu." In kaj mu je v Sloveniji najbolj všeč? "V Sloveniji imam največ prijateljev. V Ljubljani sem študiral in sem se vedno počutil kot doma."

"'Usral' sem se"

Po 44 letih je Zlatan Ibrahimbegović znova na olimpijskih igrah. Leta 1972 je kot jugoslovanski reprezentant v kajaku na divjih vodah nastopil na olimpijskih igrah v Münchnu, kjer pa se ni izšlo vse po njegovih željah. Ko smo ga vprašali, katero mesto je zasedel na olimpijskih igrah, nam je odkrito odgovoril. "Ah, 'usral' sem se. Zasedel sem 29. mesto in delal sem nespametne napake. Pritiskal sem kot nor. Če ne bi delal napak, bi imel verjetno zlato medaljo. Bil sem mlad in neumen (smeh, op. p.)," se spominja tistih časov.

Še danes se rad usede v čoln.

Kot pravi, so bile olimpijske igre v Münchnu zadnje, kjer nista bili prisotni policija in vojska. "Takrat smo uživali, medtem ko je danes povsem drugače. Preverijo te na vsakem koraku. Povsod je vojska, tudi ob kajakaški progi je mogoče videti oborožene vojake in oklepna vozila. Vse skupaj je kar strogo."

Puščali so ga doma

Na olimpijskih igrah je v Riu de Janeiru v vlogi trenerja, kjer drži roko nad libanonskim kanuistom Richardom Merjanom. Že pred tem je treniral veliko avstralskih olimpijcev, a ker v avstralski reprezentanci ni našel skupnega jezika z nekaterimi trenerji, so ga ti puščali doma. Zdaj se mu je uresničila tudi ta želja in uživa v brazilskem olimpijskem duhu.

Đoković je bil neverjetno prijazen

V olimpijski vasi je nekaj besed spregovoril tudi s prvim teniškim igralcem sveta Novakom Đokovićem. "Prosil sem ga za fotografijo in mi je odgovoril: 'Seveda.' Pogovarjala sva se v hrvaščini in bil je neverjetno prijazen. Pozneje sem ga opazoval, kako trenira, in nekaj besed sem spregovoril tudi z njegovimi trenerji. Res je lep občutek, ko si lahko zraven tako velikih športnikov."

Meni, da so Slovenci favoriti za medalje

Če je bilo na račun organizacije v preteklosti kar veliko kritik, pa naš 68-letni sogovornik na to gleda povsem drugače. "Vzdušje v vasi je zelo pozitivno, saj praktično ne vemo, kaj se dogaja zunaj. Dejstvo je, da če delaš olimpijsko vas za 20 tisoč ljudi, potem vsekakor lahko pričakuješ kakšne napake – kanalizacija, voda, elektrika. Imajo vzdrževalne službe, ki se zelo hitro odzovejo in odpravijo napake."

Za Zlatana je Peter Kauzer eden od favoritov za medaljo.

Ibro, kot ga kličejo prijatelji, ima v Riu veliko stikov s slovenskimi kajakaši in kanuisti na divjih vodah, pa tudi s trenerji. Kakšne so njegove napovedi za slovenske fante? "Vsi štirje čolni so v igri za medalje. Zares so dobri, saj se na največjih tekmovanjih uvrščajo na stopničke. Seveda pa bo veliko odvisno od tega, kakšen dan bodo imeli. Zdi se mi, da jim proga v Braziliji kar ustreza."