Katere adute bo v olimpijski bazen "vrgel" plavalni selektor?

Plavalni trener Miha Potočnik ima že kopico olimpijskih izkušenj. Navsezadnje se je kot trener Sare Isaković že leta 2008 veselil srebrne olimpijske kolajne v Pekingu. Osem let pozneje v Brazilijo potuje kot selektor celotne reprezentance, ki bo štela devet plavalk in plavalcev.

Miha Potočnik bo v olimpijski bazen v Riu "vrgel" deveterico. Mnogim plavalcem gre v nos neugoden termin tekem v Riu. Vi ste ga že "preizkusili" … 
Po pripravah v Franciji se je večji del reprezentance v začetku julija preselil v Radovljico, kjer smo trenirali ob terminih, predvidenih za tekme v Riu. Prvi sklop treningov smo opravljali med 13. in 15. uro, drugega pa med 21. in 23. To je bila dobra popotnica pred selitvijo v Santos v Braziliji. V Rio se bomo preselili šele 2. avgusta. Verjamem, da bomo v olimpijsko vas prišli dobro pripravljeni.

Ekipa je sicer velika, manj pa je kandidatov za vidnejšo uvrstitev, recimo preboj v finale. Lahko tam pričakujemo Damirja Dugonjića in Anjo Klinar?
Damir je že nekaj časa naš vodilni plavalec in bo tudi v Riu udarni adut. Predlani se je vrnil iz ZDA ter se na Ravnah na Koroškem osredotočil izključno na olimpijske igre. Imel je smele načrte, saj je napovedoval celo napad na kolajno. Napovedi so sicer vedno nehvaležne, a če gre soditi po vseh rezultatih, bi neuvrstitev v finale lahko označili za razočaranje.

Finale na veliki tekmi pa že vrsto let naskakuje tudi Anja Klinar. Letos deluje stabilno, zato bi bil ta cilj lahko realen. V krog plavalcev, ki so prvokategorniki, spadata še Tjaše Oder in Anže Tavčar. Prva se je prav tako vrnila iz ZDA, kar se je, vsaj na tekmovalni ravni, pokazalo za dobro odločitev. Navsezadnje je na zadnjem evropskem prvenstvu prišla do bronastega odličja. Upam, da bo na visoki ravni tudi v Riu.  Prijetno je z normo A presenetil Tavčar. Res pa je, da je v njegovi disciplini konkurenca tako zgoščena, da bo lahko vesel že uvrstitve med šestnajsterico.

"Damir Dugonjič je naš glavni adut."

Kaj pa mlajši del ekipe?
V Rio pošiljamo še tri plavalce zgolj z normo Olimpijskega komiteja Slovenije, to so Tjaša Vozel, Martin Bau in Robert Žbogar, za katere upam, da bodo upravičili zaupanje. Ekipo pa dopolnjujeta še članici štafete Janja Šegel in Tjaša Pintar. Štafeta resda ne bo nastopila v želeni postavi, saj imamo premalo tekmovalk z individualno normo. Vseeno verjamem, da bo četverica pokazala pravi tekmovalni obraz.

Beseda ali dve o Špeli Perše v daljinskem plavanju?
Na olimpijske igre se je prebila skozi kvalifikacijsko sito. Upam, da bo upravičila status in se uvrstila v prvo polovico nastopajočih.

"Anja Klinar lahko napade veliki finale."

Bi med potniki v Rio upali izpostaviti posameznika, na katerega boste stavili čez štiri leta v Tokiu?
Janja Šegel je letos nase opozorila na evropskem mladinskem prvenstvu, kjer je prišla do bronaste kolajne, kar je vsekakor znak nadarjenosti.  Poleg tega je bilo tudi njeno plavanje na visoki ravni. Čas je bil dober, a žal dosežen prepozno, da bi štel kot norma A. Zdaj bo nastopila le v štafetni preizkušnji in tako spoznavala olimpijski utrip. Ob pričakovanem razvoju pa bi bile lahko čez štiri leta to že njene udarne igre.

Tako kot je bil to Peking 2008 za Saro Isaković, s katero ste se veselili edine trenerske olimpijske kolajne. Obžalujete njen odhod na študij v ZDA po kitajski avanturi in s tem tudi začetek odmikanja od najožjega svetovnega vrha?
Če me sprašujete kot trenerja, je odgovor zanesljivo pritrdilen. Žal mi je, da je šla njena plavalna kariera v to smer. Sarina vrstnica Federica Pellegrini, v Pekingu njena največja tekmica, niza vrhunske rezultate. Redno se uvršča v finale velikih tekmovanj in osvaja odličja. Prepričan sem o tem, da bi z zagnanostjo, ki jo je krasila leta 2008, Isakovićeva prav tako tekmovala na podobni ravni. Morda bi bila celo boljša.

Toda šport ni vse. Vsi vendarle živim tudi običajno življenje. Sara je v njem diplomirala in magistrirala ter se podala na službeno pot. Zanjo sem po tej plati vesel. Zavedam se namreč realnosti slovenskega plavanje. To ni ekipni šport. Če bi Sara osem let osvajala kolajne in podirala rekorde, bi lahko po končani karieri brezskrbno živela le kakšne tri mesece.

Potočnik v Riu ne bo mogel računati na Saro Isaković, ki je leta 2014 naznanila umik.

Da Sare ne bo v Riu, je bilo znano že dve leti. Drugačna pa je zgodba s Tanjo Šmid, ki je izpolnila normo, a padla na testu dopinga. Kako velik udarec je bil to za selektorja?
Ni me prizadelo, bil pa sem zelo razočaran. Res je, da gre za slovensko tekmovalko in slovenskega trenerja. A Borut Petrič in Tanja Šmid sta hodila svojo pot, večinoma ločeno od reprezentance. Vedel sem, da je imela Tanja velike težave, saj pravih rezultatov ni bilo. Prav zato sem bil zelo vesel njenih dosežkov, vendar še bolj razočaran ob vesteh o dopingu.

Ponavljam, bil sem razočaran. Ne le nad tekmovalko, temveč nad obema. Predvidevam namreč, da to ni bila le njena odločitev, saj Tanja namreč brez Borutove vednosti skorajda ničesar ne naredi sama. To ni bila pomota. Ne gre za površnost, ki nastane, ko v slovenski lekarni kupiš zdravilo in ne preveriš, kaj vsebuje. To je bil čisti doping. Te substance je mogoče naročiti na črnem trgu. Sreča v nesreči pa je njuna ločenost od preostale reprezentance.