Znani (in izstopajoči) obrazi, ki so tekli na Ljubljanskem maratonu

Dela bi bilo precej več kot le za eno noč pred objavo, nedeljski spored 20. Ljubljanskega maratona je namreč gostil skoraj 20 tisoč tekačev in tekačic, ki bi si zaslužili pozornost. Vsak od njih je s svojo zgodbo, s pogonom na trmo ali formo, s krči in solzami, s ponosom in radostjo, ki so jih prevevali ob prihodu v cilj, postavil svoj kamenček v jubilejni tekaški mozaik.

V lovu za zgodbami

Od komaj devet let starega Saša Mišvelja, ki je kot za šalo pretekel že svoj drugi polmaraton in kar za deset minut izboljšal svoj lanski rezultat, Boštjana Ledererja, mišičnega distrofika, ki se je maratona na invalidskem vozičku lotil v okviru priprav za vzpon na šesttisočak Kilimandžaro, do Kazimire Lužnik, ki pri 81 letih uspešno kljubuje starosti, Vitezov dobrega teka z njihovim glavnim promotorjem na čelu, bosonogim tekačem Markom Roblekom, ki eno od tekaških razdalj vsako leto pretečejo v neobičajni opravi – letos so se odločili za priljubljene risanke junake Minjone –, in Sandija Novaka, slepega maratonca, ki je zaradi skorajšnjega lova na paraolimpijsko normo (znova jo bo poskusil uloviti januarja prihodnje leto v Dubaju) tokrat tekel na polmaratonski razdalji.

Pogovarjali smo se z mnogimi, pa niso našli niti ene kritične besede na račun tekaškega praznika, ki je letos upihnil že 20. svečko. Morda je organizacija dogodka, ki je v Slovenijo privabil tudi številne tujce, res že na tako visoki ravni, da ne potrebuje prevetritve, morda je bilo veselje tekačev in tekačic ob prihodu v cilj tako nepopisno, da ni dopuščalo iskanja negativnih točk. Pošteno.