Tisoč kolesarjev jurišalo na Vršič

Naš najbolj znani visokogorski cestni prelaz je znova privabil izjemno veliko število kolesarskih navdušencev, ki so se na vzpon podali pod slikovitimi kranjskogorskimi smučišči. Dobrih 13 kilometrov dolga proga z višinsko razliko 801 m in ciljem na nadmorski višini 1611 m je iz leta v leto pravšnji izziv za vse ljubitelje športa, neokrnjene narave ter prijetnega druženja, še posebej, če so ugodne tudi podnebne razmere.

''Vreme je bilo odlično, zares prekrasno, kar se je odrazilo tudi v številu prijavljenih, saj jih je po rezultatih nastopilo 1150. Veliko je namreč odvisno od vremena, kadar je lepo, pride vedno okoli tisoč kolesarjev, drugače pa kakšnih devetsto. Kolesarjev je vedno več in rezultati so vedno boljši, vidi se, da Slovenci veliko kolesarimo,'' je povedal glavni organizator prireditve Samo Židan. Številka se sicer že deset let giblje nad tisoč, to pa je tudi blizu maksimuma tega, kar se še da logistično obvladati.

''Težava je z zaprtjem ceste na Vršič, saj ni možnosti obvoza. Zaprta je le za eno uro, kar je premalo. Idealno bi bilo, da bi jo lahko zaprli vsaj za tri ure. Želeli bi si tudi čist vikend brez prometa na Vršiču, tako da bi bil odprt le za pohodnike, kolesarje in organizirane izlete z avtobusi, na primer šolarje, ki bi prišli navijati,'' še dodaja Židan, za dosego tega cilja pa bi bilo potrebno sodelovanje pristojnih institucij. Zahvala za sam dogodek pa gre po njegovih besedah predvsem prostovoljcem, občini Kranjska Gora in policistom, ki gredo organizatorjem vedno zelo na roko.

Na Vršič jurišal že 33-krat

Letos prireditelji skoraj niso imeli neprijetnosti zaradi zdravstvenih težav udeležencev, izjema je bil le Avstrijec iz sosednje Koroške, ki so ga morali zaradi dehidracije in pretirane obremenitve s helikopterjem odpeljati v jeseniško bolnišnico, kjer so ga primerno oskrbeli in je z njim vse v redu. Tekmovalcev, ki bi pretiravali, sicer ni veliko, a kaj rado se zgodi, da se kdo preceni v svojih sposobnostih. Tisti, ki kolesarijo na zmago, so zelo dobro pripravljeni in bi se morda lahko merili tudi v tekmovalnih vrstah, saj so tako rekoč polprofesionalci, toda večina udeležencev vzpona na Vršič je rekreativcev, ki se iz leta v leto spopadajo z lastnim dosežkom in kolesarijo zaradi užitka, še poudarja Židan, ki ne pozabi omeniti veteranov: ''Med udeleženci je bil tudi tokrat Branko Dežman, ena izmed legend prireditve, ki je bil prisoten prav pri vseh 33. Juriših na Vršič. Najstarejši rekreativec je bil Lojze Kastelic (letnik 1933), žal pa med nami ni bilo preminulega Jureta Robiča, ki smo se ga spomnili z minuto molka.''

Zanimivo je, da je bilo tujcev manj kot dvajset, je pa bil zato med kolesarji slovenski ekstremni kolear Marko Baloh, ki je tako kot Robič vozil znameniti RAAM.

Dogodek z ekološko noto

Sam dogodek se je od svojih začetkov razvijal na več ravneh, organizatorji pa skušajo z opozorili udeležence tudi ekološko ozaveščati. Večina se priporočil drži, nekateri posamezniki pa izstopajo in pričakujejo, da bodo za njimi počistili drugi, a je tega vedno manj. ''Smetimo ne, vse se odpelje v dolino,'' zagotavlja Židan.

Tako množična prireditev ima seveda tudi finančno razsežnost, zato brez pokroviteljev, ki radi sodelujeo, ne bi bila možna. Stroški se sicer pokrijejo, organizatorji pa upajo, da bo v prihodnjih letih poleg lepih praktičnih nagrad ostalo kaj tudi za denarni sklad za najboljše.