Kam med prvomajskimi počitnicami s kolesom?

Kolesarski izlet po znameniti Porečanki, znani tudi kot Parenzana ali Pot zdravja in prijateljstva, ki se razprostira na 123 kilometrih, je odlična ideja za vse letne čase.

Pot je speljana po nekdanji ozkotirni železniški progi, po kateri so vlaki sopihali med letoma 1902 in 1935 in je povezovala 33 istrskih krajev med Trstom in Porečem.

30-kilometrski kolač slovenske poti, speljan po Slovenski Istri, je primeren tako za kolesarje kot tudi tekače in sprehajalce. Glavnina poti je asfaltirana in speljana tik ob morju, tako da si boste poleg krepitve srčno-žilnega sistema, absorbiranja D-vitamina in sproščanja stresa odpočili tudi oči. Porečanka vas bo namreč peljala skozi glavnino slikovitih slovenskih obalnih mest, Koper, Izolo in Portorož, če vam to ne bo dovolj, pot lahko nadaljujete tudi onstran meje, po hrvaški Istri, vse do Poreča.

A pozor, za hrvaški del Porečanke raje kot specialko zajahajte gorsko ali treking kolo, saj je v nasprotju s slovenskim delom, ki se vije po asfaltiranih stezah, hrvaški del speljan po precej grobi makadamski stezi, da pa bi se ves čas spopadali z gumidefekti, pa ne vodi nikamor.

Za podrobnejši opis in doživetja med kolesarjenjem po Parenzani, kliknite na Parenzana za kolesarske sladokusce.

Vrbsko jezero (Worthersee), ki v slovenščini nosi ime po mondenem letovišču Vrba (Velden) na svojem zahodnem bregu, je s skupno površino skoraj dvajset kvadratnih kilometrov (za primerjavo, Blejsko jezero ima skupno površino 1,45 kvadratnega kilometra), osrednji poletni turistični adut dežele Koroške.

Kolesarske trase okrog Vrbskega jezera se lahko lotite na poljubni točki, a glede na to, da je Celovcu, kamor se boste najverjetneje pripeljali z vašim jeklenim konjičkom, najbližja priljubljena turistična destinacija Minimundus oziroma svet v malem in je tam prostorno parkirišče, večina slovenskih kolesarjev svojo avstrijsko avanturo začne prav tam.

Kolesarite lahko v poljubni smeri, kolesarska pot je ves čas označena. Če boste prekolesarili celoten krog, boste zbrali maratonsko razdaljo 42 kilometrov, če je to prevelik zalogaj, se seveda lahko ustavite in vkrcate na eno od ladij, ki še posebej ob koncu tedna večkrat dnevno plujejo po jezeru, in se pripeljete do izhodiščne točke.

Če si želite kolesariti po glavni cesti, kjer boste lahko vozili tudi vzporedno s svoji kolesarskimi kompanjoni, priporočamo, da Vrbsko jezero obiščete 14. septembra 2014, ko bo cesta zaprta za motorni promet in ko ji boste – na kolesu, skiroju, rolerjih ali skejtu – brez slabe vesti lahko zagospodarili prav vi.

Če še niste obiskali madžarskega morja, pardon, Blatnega jezera, ki s svojimi impozantnimi dimenzijami – 77 km dolžine in 4 do 15 km širine – velja za največje jezero v srednji Evropi, je morda prav med prvomajskimi prazniki pravi čas, da to popravite.

Kot je v enem od številnih potopisov na Planet Siol.net zapisala njegova avtorica Manca Čujež, se bodo na vašem kolesarskem itinerarju prej ko slej znašli kraji, kot je Keszthely, največje mesto ob jezeru, Badacsonytomaj ob vznožju vinogradniških gričev, polotoška vasica Tihany z razkošnimi razgledi, jadralski in zdraviliški paradiž Balatonfüred, pa mondeni Siófok, križanec plažne in nočne zabave, in v nadaljevanju vrsta mestece na južni obali Blatnega jezera z Balatonboglárjem, mestom grozdja in vina na čelu.

Če vas nismo prepričali zdaj, se boste na Balaton morda spomnili poleti, ko boste na nagneteni jadranski magistrali razmišljali, kdaj boste končno spremenili svoje počitniške navade in jo namesto na obljudeno Jadransko morje enkrat za spremembo vendarle mahnili na severovzhod, na še neodkrito madžarsko morje.