Pisana olimpijska vas v Londonu

V olimpijski vasi je tudi že veliko članov slovenske reprezentance, vodstvo ekipe pa že nekaj dni deluje tudi v svoji pisarni. Slovenski del vasi se nahaja neposredno ob vhodu v vas, preko petih nadstropij, v vsakem pa visijo tudi slovenske zastave in zeleni napisi I feel Slovenia. Sobe so lično urejene, z vsem potrebnim za bivanje, po igrah pa bodo preurejene v stanovanja in ponujene na trg. Slovenski del ima tudi svoj atrij, kjer je v senci, vreme je te dni v Londonu res sredozemsko, že v sredo naj bi dočakali visokih 35 stopinj Celzija, moč posedeti ob mizici na "vrečastih stolih/ležalnikih". Eno lepših pročelij imajo Kanadčani, kjer se na vsakem od balkonov nahaja po ena črka z imenom njihove države, pred vhodom pa stoji velik rdeč los. Vsaka reprezentanca je nekako označila "svoj teritorij", Danci imajo na primer na velikem transparentu obešen napis Vsaka sekunda šteje. Sicer pa z balkonov visijo zastave skoraj vseh sodelujočih držav, Nizozemci imajo stekleno ograjo svojega terasastega balkona narejeno iz barvnega stekla v barvah svoje zastave. Posebej barvito je tudi v glavni obedovalnici, velikanski hali, kjer poleg športnikov in športnic mrgoli različnih okusov. Tajska ali tipično britanska hrana, zgolj sadje ali morda kaj z žara. Brez enega glavnih pokroviteljev z rumenim M tudi ne gre. Svoj obrok pa si kot v menzi lahko sestaviš tudi sam. Na voljo so zadostne količine pijače, pomarančni sok, energijski napitki, odlična voda in pa tudi "pokroviteljska" rjava pijača z rdečo etiketo in belim napisom … Do olimpijske vasi in s tem do športnikov pa je prava umetnost priti. Kontrol je na pretek, ograje so nenormalno visoke, zidovi debeli, povsod so vojaki, policisti, varnostniki … Tudi oboroženi. Vsak avtobus dvakrat pregledajo, preden ga spustijo naprej, nato čakajo kontrole tudi na potnike. Kot na letališču. Odloži ključe, denarnico, telefone, izprazni žepe, nahrbtnik, snemi pas, uro, če je kovinska, stopi naprej … Sicer vse s pregovorno britansko vljudnostjo, a gre vseeno za vseeno zamudno opravilo na vsakem koraku. Tudi veliki betonski bloki in škatle, polne peska, da ne bi kdo skušal prebiti "bariere", pričajo o tem, da olimpijske igre že dolgo niso več samo festival športa, pač pa tudi velik biznis, tesno povezan z varnostnim tveganjem. A ko si enkrat v vasi, je črna plat iger že pozabljena …