Brazilcem (še) ni do olimpijske sambe na Copacabani

Duh znamenitega karnevala v Riu in sambe bo avgusta prav gotovo oplazil tudi olimpijsko druščino.

Čeprav program slovesnosti ob odprtju, ki po pravilu odseva tudi zgodovino, kulturo in običaje gostitelja, že po tradiciji velja za eno od večjih skrivnosti olimpijskih iger, pa je mogoče s precejšnjo gotovostjo trditi, da se bo 5. avgusta na štadionu Maracana plesala tudi samba. A natančno sto dni pred odprtjem športnega spektakla v Riu de Janeiru Brazilcem nikakor ni do sproščenega poplesavanja ob udarnih taktih, po katerih jih pozna ves svet.

Prenekateri olimpijski objekti so resda že doživeli predolimpijski krst, mnogi tudi s sodelovanjem slovenskih športnikov. Toda seznam opravil in težave, ki so se ob najbolj neprimernem času nakopičile v prvi južnoameriški državi, ki bo gostila olimpijske igre, brazilskim organizatorjem in veljakom Mednarodnega olimpijske komiteja vendarle ne obljubljajo mirnih zadnjih tednov odštevanja.

Predolimpijska folklora ali …  Maracana pod Kristusovim kipom bo 5. 8. prizorišče slovesnosti ob odprtju OI 2016.

"Verjamem, da bodo brazilski organizatorji kos vsem izzivom," je ob nedavnem obisku Ljubljane dejal predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Thomas Bach, ki se zaveda, da je boj s časom postal že svojevrstna folklora organizatorjev olimpijskih iger, pri čemer so v zadnjem desetletju in pol izstopali Atene, Torino in Soči. Vseeno pa se nemški funkcionar dobro zaveda resnosti brazilskih težav.

Organizatorjem na roke nikakor ne gre poglabljajoča se gospodarska kriza, ki se zrcali v vse večjem nezadovoljstvu prebivalstva ter politični nestabilnosti, zaradi katere je že lep čas ogrožen tudi položaj predsednice Dilme Rousseff.

Iz Brazilije ob vesteh o stalni skrbi za varnost in boju proti virusu Zika prihajajo tudi poročila o svojevrstni športni apatičnosti (prodanih je zgolj 50 odstotkov od skupno 7,5 milijona vstopnic), protestih zaradi visokih stroškov predolimpijskih priprav in izseljevanj prebivalstva iz določenih delov Ria oz. "čiščenja" favel, onesnaženosti in zamudah pri gradnji.   

Ključni brazilski izzivi

• Sklepna dela na olimpijskih objektih: največje zamude so pri velodromu in teniškem središču.

• Gradnja prometne infrastrukture: ključni predor za podzemno železnico in cesto med olimpijskim parkom in zahodnim predelom Ria (Barra) še ni dokončan. Brez tega dela se Riu obeta olimpijski prometni kaos.

• Virus Zika: Brazilci se že več mesecev borijo proti komarjem, ki prenašajo nevaren virus.

• Onesnaženost morja: ključna težavaje morje ob zalivu Guanabara, kjer bodo potekala tekmovanja v jadranju.

• Varnost: desetletje in pol po terorističnih napadih v ZDA skrb za varnost ostaja eden od temeljnih in proračunsko najzahtevnejših področij delovnih zadolžitev gostiteljev OI. Zaradi odmevnih terorističnih napadov v zadnjem obdobju in naelektrenih razmer v Braziliji so se varnostne zahteve še povečale.

Slovenski pogled

"Spremljamo, kaj se dogaja v Riu. Tudi naše delegacije so večkrat obiskale nastajajoče objekte. Res je, da je odprtih še kar nekaj poglavij, a strinjam se s tistimi, ki so prepričani o pravočasni ureditvi razmer ter naposled dobrih igrah," sto dni pred začetkom spektakla, ki široko presega športne okvire, razmišlja Bogdan Gabrovec, pred štirimi leti vodja slovenske odprave, tokrat pa bo na južno poloblo potoval kot novi predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije.

"V pripravah se osredotočamo na stvari, na katere imamo vpliv. Trudimo se, da bi imeli naši športniki optimalne pogoje za priprave, na igrah pa najboljšo mogočo oskrbo, tudi na ravni zaščite. Zato bosta z nami potovala tudi vsaj dva člana specialne policijske enote. V Rio ne bomo potovali s cmokom v grlu. Pričakujemo lepe in za Slovenijo tudi uspešne igre," meni predsednik OKS.  Iztok Čop in Bogdan Gabrovec v Rio v novih vlogah: kot vodja odprave in predsednik OKS.

Iztok Čop prvič vodja odprave

Proti Riu vse bolj pogleduje tudi Iztok Čop, eden najboljših slovenskih športnikov po osamosvojitvi, ki je še leta 2012 v Londonu obogatil svojo zbirko olimpijski kolajn. V Riu se bo predstavil v vlogi vodje slovenske reprezentance. "Priprave potekajo po načrtu. Večjih zapletov ni, so pa igre zaradi oddaljenosti in politike letalskih prevoznikov za nas velik zalogaj," ugotavlja nekdanji vrhunski veslač, ki je bil pred štirimi leti del veteranskega jedra ekipe lovcev na odličja.

V Riu bo na sceno stopil nov rod. "Res je, da v reprezentanci ne bo prekaljenih olimpijcev, ki so že posegali po kolajnah. Izjema bo le jadralec Vasilij Žbogar in morda Rajmond Debevec, če se bo med potnike uvrstil na podlagi posebnega vabila. Vseeno pa verjamem, da bomo imeli v pomlajeni odpravi kar nekaj adutov za odličja," poudarja Čop, sicer tudi eden od podpredsednikov OKS.

Kdo bodo slovenski aduti?

Po trenutnih predvidevanjih naj bi slovenska odprava štela približno 65 športnikov in športnic. Med temi bodo že tretjič v zgodovini tudi člani rokometne reprezentance. Zadnja se bo spogledovala tudi z visokimi cilji. Morda s kolajno? "No, prav gotovo fantje ne bodo potovali na izlet. V izločilnih bojih je mogoče marsikaj," se je namuznil prvi mož slovenske olimpijske družine Gabrovec, ki se sicer spogleduje s kar šestimi kolajnami.

Najmočnejše slovenske adute za skok na stopničke gre iskati med judoisti (Tina Trstenjak, Ana Velenšek, Rok Drakšič …), kajakaši in kanuisti (Benjamin Savšek, Peter Kazuer, Sašo Taljat in Luka Božič) in jadralci (Vasilij Žbogar). "Vedno pa smo veseli tudi kakšnega pozitivnega presenečenja," dodaja Gabrovec, ki bo tudi gost sobotnega Sportalovega intervjuja.

Benjamin Savšek spada med glavne slovenske adute.

Kandidati za OI v Riu de Janeiru

Atletika:  Martina Ratej (kopje), Luka Janežič (400 m), Robert Renner (palica), Maja Mihalinec (100 in 200 m), Sabina Veit (200 m), Maruša Mišmaš (3000 m zapreke), Žan Rudolf  (800 m), Tina Šutej (palica), Matija Muhar (kopje), Barbara Špiler (kladivo), Marina Tomić (100 m ovire), Jan Petrač (1500 m), Anton Kosmač (maraton), Daneja Grandovec (maraton).

Badminton:  Iztok Utroša (posamezno).

Športna gimnastika:  Teja Belak (mnogoboj).

Jadranje:  Tina Mrak/Veronika Macarol (razred 470) in Vasilij Žbogar (finn).

Judo: Rok Drakšič (73 kg), Tina Trstenjak  (63 kg), Anamari Velenšek (78 kg), Matjaž Ceraj  (nad 100 kg), Mihael Žgank  (90 kg), Vlora Beđeti (57 kg), Adrian Gomboc (66 kg), Andraž Jereb (66 kg), Matjaž Trbovc (60 kg).

Kajak/kanu, slalom: Benjamin Savšek  (C1), Peter Kauzer  (K1), Sašo Taljat/Luka Božič (C2) , Eva Terčelj (K1) in Urša Kragelj  (K1).

Kajak/kanu, mirne vode:  Špela Ponomarenko (K1, 500 m ) in Jošt Zakrajšek (K1 1000 m).

Cestno kolesarstvo:  štiri kvote moška cestna dirka, ena kvoto moški kronometer in Polona Batagelj.

Gorsko kolesarstvo:  Tanja Žakelj (kros).

Namizni tenis:  Bojan Tokič.

Plavanje:  Damir Dugonjić  (100 m prsno), Anja Klinar (200 m delfin, 400 m prosto, 400 m mešano, 4 x 200 m prosto), Tjaša Vozel (100 m, 200 m prsno, 4 x 100 m mešano), Tjaša Oder  (400 m, 800 m prosto, 4 x 200 m prosto), Martin Bau  (400 m, 1500 m prosto, 4 x 200 m prosto), Peter John Stevens  (100 m prsno), Gaja Natlačen  (200 m, 400 m, 800 m prosto, 4 x 200 m prosto ), Nastja Govejšek  (50 m, 100 m prosto in delfin, vse štafete), Špela Perše  (800 m prosto, 10 km), Janja Šegel  (200 m prosto) in Špela Bohinc (800 m prosto).

Rokomet: moška reprezentanca (14 kvot).

Strelstvo:  Petra Dobravec (zračna pištola 10 m), Boštjan Maček (trap), Rajmond Debevec (MK puška 3 x 40 50 m, MK puška leže 50 m).

Tenis:  Blaž Rola (posamezno), Blaž Kavčič (posamezno), Polona Hercog (posamezno in dvojice), Andreja Klepač in Katarina Srebotnik (dvojice).

Triatlon:  Mateja Šimic (kratki).

Veslanje: Gašper Fistravec (enojec).