Začelo se je za Bežigradom, nato je čudeže ustvarjal Maribor, zdaj pa ...

Sportal V Celju rekord in evrogol za naslov, Mura še poglobila težave Aluminija

Zgodovina državnega prvenstva v nogometu v samostojni Sloveniji se je začela konec avgusta 1991. V krstni sezoni, s katero se je Slovenija vpisala na evropski zemljevid tekmovanj, v katerih se klubi potegujejo za naslov prvaka, je nastopilo kar 21 klubov. Premoč je izkoristila Olimpija, ki je imela na razpolago zelo kakovosten igralski kader, vajen nastopanja v elitnem jugoslovanskem nogometnem prvenstvu. Leta 1992 je premagala Jadran Dekani kar z 12:0 in dosegla rekordno zmago v zgodovini 1. SNL.

Sedem zaporednih naslovov NK Maribor

Bojan Prašnikar je leta 1999 Maribor popeljal v ligo prvakov. Foto: Vid Ponikvar Vladavina Ljubljančanov je trajala do leta 1996, ko je njihov niz štirih zaporednih naslovov prekinila Gorica. Takrat je prva liga prvič štela le deset klubov. Po zgodovinskem naslovu, ki je mesto vrtnic navdal z nepozabno nogometno evforijo, je sledilo mogočno obdobje nadvlade Mariborčanov. Ponos mesta ob Dravi je zagospodaril nad slovenskim nogometnim okoljem, v sezoni 1996/97 pa je njegove tekme v povprečju spremljalo več kot pet tisoč ljubiteljev nogometa.

Klub, ki domuje v Ljudskem vrtu, je bil najboljši kar sedem let zapored, v vlogi trenerjev sta izstopala Bojan Prašnikar in Matjaž Kek, v nepozabni sezoni 1999/2000 pa so vijolice poskrbele tudi za evropsko pravljico, saj so se uvrstile v mikavno in zelo donosno ligo prvakov.

Najprej Gorica, nato Domžale

Leta 2004 je veličastni mariborski niz prekinila Gorica, ki je pod vodstvom Pavla Pinnija in številnih bodočih reprezentantov osvojila tri zaporedne državne naslove, nato pa so po dveh zaporednih drugih mestih vrh slovenskega klubskega nogometa zasedli še Domžalčani.

Gorica je največje uspehe dosegala pod vodstvom Pavla Pinnija. Foto: Vid Ponikvar

Izbranci Slaviše Stojanovića so ponovili uspeh še v sezoni 2007/08, nato pa se je kanta vrnila na Štajersko in sprožila novo nogometno evforijo v mestu ob Dravi. 

Z Zahovićem se je začela zlata doba NK Maribor

Zlatko Zahović je kot športni direktor Maribora poskrbel za številne lovorike vijolic. Maribor je zapustil marca 2020. Foto: Vid Ponikvar Maribor, ki se mu je poleti leta 2007 pridružil športni direktor Zlatko Zahović, se je na stara pota vrnil v sezoni 2008/09. Po šestih letih je osvojil državni naslov in nakazal, da prihaja njegova nova zlata doba.

Vmes so se na nogometni Triglav prvič podali še Koprčani (2010) in razširili seznam dozdajšnjih slovenskih prvakov, nato pa so sledila leta velike prevlade mariborskega kluba. Ni bil uspešen le v domačih tekmovanjih, ampak je navduševal tudi v Evropi, kjer je kar petkrat sodeloval v skupinskih delih evropskih tekmovanj.

Maribor je osvajal zvezdice kot po tekočem traku vse do trenutka, ko je predsednik Olimpije postal Milan Mandarić. Zmaji so se v novi preobleki, saj je klub zrasel na pogorišču nekdanjega finančno obubožanega ljubljanskega velikana, veselili naslova v sezoni 2015/16.

Mariborčani so jim vrnili udarec v naslednji sezoni, ko so v vitrine pospravili že 14. državni naslov, a se zeleno-beli niso kar tako predali.

Olimpija je pod vodstvom Igorja Bišćana v sezoni 2017/18 osvojila dvojno krono. Foto: Vid Ponikvar

V sezoni 2017/18 so prvoligaški maraton znova končali pred Mariborom, a so jim vijolice ekspresno vrnile udarec in tri kroge pred koncem sezone 2018/19 postale 15. slovenski prvak v nogometu.

Celje, Mura, Maribor, Olimpija in spet ... Celje!

V sezoni 2019/20, ki je zaradi izbruha novega koronavirusa trajala skoraj do konca julija 2020, so bili najboljši nogometaši Celja in poskrbeli, da se je naslov državnega prvaka prvič v zgodovini proslavljal v knežjem mestu, v sezoni 2020/21, ki jo je prav tako zaznamovala koronakriza, pa se je prvič na slovenski prestol povzpela Mura in postala sedmi različni slovenski klub, ki se lahko pohvali z državno zvezdico.

Mura se je prvič in zaenkrat zadnjič povzpela na slovenski vrh v sezoni 2020/21, ko je proslavljala krstno zvezdico v Ljudskem vrtu. Foto: Blaž Weindorfer/Sportida

V sezoni 2021/22 se je po treh letih na slovenski prestol vrnil Maribor in s 16. naslovom državnega prvaka še izboljšal absolutni rekord. Na lestvici se mu je najbolj približal Koper, ki je na koncu ostal prekratek za tri točke. Po zadnjem naslovu, ki so ga vijolice proslavljale v Murski Soboti, je igralsko kariero dokončno sklenil karizmatični kapetan, strelski rekorder 1. SNL Marcos Tavares.

Maribor je v sezoni 2021/22 osvojil naslov prvaka in prejel kanto v Fazaneriji. Foto: Blaž Weindorfer/Sportida

V sezoni 2022/23 se je kanta iz Maribora preselila v Ljubljano. Olimpija je bila pod vodstvom Španca Alberta Riere razred zase v prvi ligi, imeniten dosežek pa oplemenitila še s pokalno lovoriko, tako da se je lahko po petih letih znova pohvalila z dvojno krono. Olimpija je tako število državnih naslovov povišala na sedem.

Kapetan Olimpije Timi Max Elšnik je leta 2023 povzdignil visoko v zrak "kanto". Foto: Matic Klanšek Velej/Sportida

Ljubljančani so v sezono 2023/24 vstopili ambiciozno, dosegli največji evropski uspeh v zgodovini kluba, vzporedni nastopi na dveh različnih frontah pa so terjali prevelik davek. Riera se je preselil v knežje mesto in svoje mojstrstvo dokazal tudi v Celju. Grofe je kmalu popeljal na vodilni položaj, višal prednost pred zasledovalci, po mikavni ponudbi, ki jo je sredi jesenskega dela prejel iz Francije, pa štafetno trenersko paličico prepustil Hrvatu Damirju Krznarju. Slednji je v sezono 2023/24 vstopil kot trener Maribora, s katerim pa ni dosegal želenih rezultatov. V Celju je bilo drugače. Zadržal je prednost pred tekmeci in se po sladki zmagi nad Olimpijo v 33. krogu Prve lige Telemach razveselil državnega naslova.

Nogometaši Celja so bili najboljši že v jesenskem delu, nato pa ohranili visoko prednost pred tekmeci in si tri kroge pred koncem že zagotovili naslov prvaka. Foto: Jure Banfi/alesfevzer.com

Celjani so tako osvojili drugo zvezdico, se na večni lestvici zmagovalcev izenačili na četrtem mestu z Domžalami, v vodstvo pa še naprej ostaja rekorder Maribor (16). Vsi preostali slovenski klubi so zbrali le en naslov več od vijolic (17). Olimpija sedem, Gorica štiri, Celje in Domžale dva, Koper in Mura pa enega.

Vsi dozdajšnji prvaki Slovenije:

Vsi najboljši strelci 1. SNL po sezonah:

Sportal Damir Krznar se je po velikem uspehu zahvalil tudi Pilipčuku in Rieri

Sportal Dušan Kosić s solznimi očmi padel na kolena, Olimpija ostala brez vsega

Sportal Evforija v Celju, predsednik sporočil prekrasno novico