Rok Viškovič

Sreda,
7. 5. 2014,
22.28

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Natisni članek

Siniša Anđelković Zlatko Zahović Palermo NK Maribor NK Maribor Modena Srečko Katanec Matjaž Kek

Sreda, 7. 5. 2014, 22.28

8 let, 7 mesecev

Zgodba o nogometu, sinu in očetu

Rok Viškovič

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1
"Če boš delal pošteno, trdo in verjel vase, se ti bo vse vrnilo," je nauk, ki bi ga lahko pripeli življenjski zgodbi Siniše Anđelkovića, slovenskega nogometaša, ki mu je uspelo v Italiji.

Še nekaj let nazaj je bil v stiski, denarja ni bilo. Bil je tik pred tem, da bo prekinil pot nogometnega profesionalca, ki v Sloveniji sprva to sploh ni bil. Začel je na Zarici, razmeroma pozno. Star je bil 15 let. Potem je prestopil h kranjskemu Triglavu, od tam ga je pot vodila na Ptuj, k Dravi. Pisal se je januar, leta 2010. Takrat je bil prepričan, da je vsega konec. Da sanj o tem, da bi živel od nogometa, ne bo izpolnil.

Usodni klic Zlatka Zahovića

"Klub je bil v finančni stiski, zapustil sem Ptuj in mislil, da je z nogometom konec. Rekel sem si, da bom počakal še nekaj dni, če se bo kaj zgodilo, v nasprotnem primeru bi končal nogometno pot," se danes spominja Siniša Anđelković.

Ko je čakal, kaj bo prinesla usoda, je zazvonil telefon. Na drugi strani znan glas, klical je Zlatko Zahović. "Povabil me je v Maribor. Seveda sem bil navdušen, razmišljal nisem niti sekunde. Od tam naprej je zgodba znana," je nadaljeval.

V Ljudskem vrtu se je odlično znašel, hitro postal eden izmed najboljših branilcev lige in vsega leto po prihodu odšel. Bil je eden tistih, ki so se podpisali pod serijo milijonskih prestopov na razdalji Maribor–Palermo. Januarja 2011 je odšel na Sicilijo, Zahović in sodelavci so z njim zaslužili več kot milijon evrov.

V Palermu je takoj po prihodu debitiral v prvi italijanski ligi, a bil pozneje označen za enega glavnih krivcev neuspešnega niza nogometnega ponosa iz Palerma, zato kmalu ni več dobival priložnosti za igro.

Drugo priložnost je zagrabil z obema rokama

"Takrat sem vedel, da moram igrati, zato sem se dogovoril, da me posodijo drugam,'' je še enega od prelomnih trenutkov na zanimivi nogometni poti opisal danes 28-letni Kranjčan. Odšel je v drugo ligo. Najprej za sezono k Ascoliju, potem je leto dni prebil v Modeni.

Junija lani se je vrnil v Palermo, ta je medtem izpadel v drugo ligo. Anđelković je spet dobil priložnost, jo tokrat zagrabil z obema rokama in postal eden izmed nosilcev kluba, ki v tej sezoni v drugi ligi podira rekorde. Pet krogov pred koncem sezone si je že zagotovil povratek med elito, kar je nov mejnik.

"Ko sem bil prvič v Palermu, sem bil še neizkušen. Igranje v Ascoliju in Modeni mi je zelo koristilo. Zdaj je povsem drugače. Seveda sem s sezono zelo zadovoljen. Igram redno, postali smo prvaki, vračamo se med elito," je povedal branilec, ki ima s Palermom pogodbo sklenjeno do konca prihodnje sezone.

"V klubu pravijo, da name računajo tudi v prihodnosti. Rad bi ostal in s Palermom igral v prvi ligi. Bomo videli, kaj se bo zgodilo. Kakorkoli že, trenutno se res ne morem pritoževati. Kaj več bi si težko želel," je dodal.

Delal je v tovarni gum, ribarnici, vrtnarstvu ...

Res je sedanjost takšna, da si na podobno pred leti ni upal niti pomisliti. Njegovo otroštvo ni bilo lahko. Ko je bil star osem let, sta z očetom ostala sama. Denarja že tako ni bilo, potem je bilo še huje.

"Ko sem bil star 15, 16 let, je oče izgubil službo. Zavedal sem se, da bom moral poprijeti za delo. Da bom moral tudi sam domov prinesti kaj denarja, če želim, da prideva skozi mesec. Ob nogometu sem delal, hkrati sem izredno, po izpitih, opravljal tudi šolo," pravi nogometaš, ki danes zasluži nekajkrat toliko, kot znaša dobra slovenska plača, medtem ko se je včasih preživljal z delom v tovarni gum, poljedelstvu, ribarnici, vrtnariji in še kje.

Prvi obisk očeta kot pika na i

"Še sam se ne spomnim več, kaj vse sem delal. Ni bilo lahko, a je bilo treba. Pogosto sem izpustil tudi kakšen trening, da sem lahko odšel v službo. Drugače ni šlo. Zavedal sem se, da moram pomagati očetu. Treba je bilo prevzeti odgovornost," je še povedal nogometaš, ki zaradi ne najlažje preteklosti zdaj zna ceniti, kar ima.

"Privoščim si nekoliko več, kot sem si takrat, a brez skrbi, ne pretiravam. Še predobro se spominjam časov, ko denarja ni bilo, zato živim povsem normalno," pravi zdaj že izkušeni nogometaš, po novem tudi očka. Da je poskrbel tudi za svojega očeta, verjetno ni treba poudarjati. "Seveda sem. On je poskrbel zame, zdaj jaz pomagam njemu, kolikor se da. Tako kot bi v mojem položaju naredil vsak otrok," je priznal.

"Ravno danes oče sploh prvič pride na obisk v Palermo," je ob koncu pogovora z veseljem razkril Anđelković in, če malo simboliziramo, postavil piko na konec srečne zgodbe o očetu in sinu.