Vpletenost staršev postaja ovira v nogometu

V Sloveniji skoraj ni osnovne šole, ki ne bi imela nogometnega igrišča. Po njih se mladi nadobudneži podijo tudi takrat, ko šolski zvonec že umolkne in se dan preveša v drugo polovico. V dresih svojih junakov, pa naj gre za Lionela Messija, Cristiana Ronalda, Thomasa Müllerja, Zlatana Ibrahimovića ali ne nazadnje katerega izmed (nekdanjih) slovenskih reprezentantov, vstopajo v čaroben svet športne igre, ki je omrežila svet.

Redke so države, kjer nogomet ne uživa statusa prvega športa. Slovenije ni med njimi. Nogomet je na sončni strani Alp izjemno priljubljen, kar dokazujejo tudi vpisi najmlajših v nogometne šole. Okroglo usnje iz leta v leto polni slačilnice klubov in šol, kjer se kalijo mladi posnemovalci največjih zvezdnikov.

Skrbijo, da ne bi prihajajo do prevelikega osipa

V Sloveniji se z vzgojo lastnega podmladka ukvarja 308 klubov, ki po podatkih Nogometne zveze Slovenije (NZS) razpolagajo z 1.334 ekipami v različnih starostnih kategorijah. "Evropska nogometna zveza (UEFA) želi, da bi bilo razmerje polnoletnih in mladoletnih igralcev nekje v sorazmerju in da ne bi bilo prevelikega osipa," nam je povedal Matjaž Jaklič, vodja tehničnega sektorja NZS, in razkril, da je v Sloveniji registriranih 40 tisoč igralcev, od tega 25 tisoč mladoletnih.

Krovna zveza skrbi, da se "nekje vmes" ne bi izgubljali igralci ter da bi bili številki igralcev nad in pod 18 let podobni. Mlade želi obdržati v nogometu, kar je zapisano tudi v sprejeti strategiji NZS do leta 2020.

Največ mladih je v MNZ Ljubljana

Stanje v slovenskem nogometu je, kar zadeva delo z mladimi, zadovoljivo, lahko pa bi bilo še boljše, če ne bi naletelo na nekaj previsokih ovir.

"Ogromno rezerv je na področju infrastrukture, kjer se ne moremo primerjati z razvito Evropo. Na Nizozemskem imajo na primer klubi v povprečju na voljo od tri do štiri igrišča in lahko v enaki starostni kategoriji vodijo tudi do štiri različne ekipe, pri nas pa to ni mogoče. Za prvo ekipo se še najde dovolj prostora, za drugo le v izjemnih primerih, to pa je tudi vse. Za kaj več preprosto ni niti prostora niti časa," je pojasnil Jaklič, ponosen na tradicijo nogometnega razreda na športni gimnaziji v Ljubljani, ki je v zadnjih letih ustvaril veliko kakovostnih slovenskih reprezentantov.

Poleg infrastrukture je zaznati tudi težave zaradi slabih finančnih stanj klubov. NZS jih pomaga na različne načine. Letos je po osnovnih šolah na primer razdelila 2.500 žog.

NZS je za potrebe boljše organiziranosti razdeljena na devet medobčinskih nogometnih zvez (MNZ), znotraj katerih poteka večina tekmovanj za mlajše nogometaše. Največ jih spada pod okrilje MNZ Ljubljana, skoraj devet tisoč. NZS skrbi le za tekmovalno plat največjih prvenstev, med katera spadajo prva liga za starejše dečke ter prva in druga ligo za kadete in mladince.

Veliko zanimanje za otroške nogometne šole

Primer zelo dobre praske so postale otroške nogometne šole (ONŠ). Mladi nogometni navdušenci so pridobili možnost, da med podaljšanim bivanjem vadijo kar v osnovnih šolah. Zgodba se je začela v Ljubljani, projekt pa je osnoval pokojni "oče slovenskih trenerjev" Branko Elsner. ONŠ Ljubljana tako v 45 šolah združuje 1.600 otrok, ki na osnovni šoli vadijo dvakrat tedensko. Vodi jih lahko športni pedagog na šoli ali pa trener nogometnega kluba, ki gostuje po šolah. Taka šola je namenjena šolarjem od 1. do 4. razreda, ki nogomet doživljajo predvsem kot razvedrilo in zabava.

Delno je plačljiva, delno jo sofinancira Mestna občina Ljubljana (MOL), tako da vsakomesečni stroški znašajo od 10 do 20 evrov. Program dela je enoten, v ospredju pa počasno navajanje na nogomet. Tisti bolj nadarjeni lahko treninge nadaljujejo v nogometnih klubih. V Ljubljani jih je več kot deset, vsako leto pa se jim po koncu otroške nogometne šole in končanem četrtem razredu pridruži okrog 200 otrok.

Zanimanje za nogomet je izjemno. V Sloveniji tako na leto v osnovnih šolah trenira šest tisoč otrok. Pokritost je 70-odstotna, otroci in starši pa zadovoljni, saj nimajo težav zaradi prevoza otrok. Vsaka regija ima svojega koordinatorja NZS, odgovornega za področje nogometa. Do konca septembra bodo oddali poročila o vpisu, tako da so starši še vabljeni, da svoje malčke vpišejo v otroško nogometno šolo.

Imeli bi jih še več, a nimajo dovolj igrišč

Nogometni klub Domžale je zelo ponosen na svoje mlade igralce. V prejšnji sezoni so osvojili naslov državnega prvaka tako v kadetski kot tudi mladinski konkurenci. Vodja Mladinskega nogometnega centra (MNC) kluba Dejan Dončić je potrdil, da vlada v Domžalah med mladimi ogromno zanimanje za igranje nogometa.

"Kar zadeva ekipe z dečki, starimi od 8 do 13 let, imamo praktično dvojne ekipe, ki jih vodita dva trenerja. Vsakemu otroku, ki pride k nam, omogočimo, da en teden obiskuje trening, nato pa trener oceni njegovo znanje. Kaj več nam žal ne omogoča infrastruktura. Potrebovali bi še igrišče ali dva, tako pa imamo urnik zapolnjen od jutra do večera."

Kot posebnost je navedel, da imajo že drugo leto zapored organizirano vodenje skupin malčkov, starih od tri do šest let. "Odziv je zelo dober, starši pa prijetno presenečeni. Nam je najpomembnejše, da otroci uživajo in da je igra zabavna. Naš namen je, da mladi na treningih uživajo. Najmlajšim želimo vcepiti dobre delovne navade, ki bi jim lahko koristile v življenju. Želimo, da se domov vrnejo zadovoljni. Skupaj z nogometom postanejo natančni, točni, pridni, učimo se tudi osnov 'fair-playa', obenem pa skrbimo, da pri tem ne trpi šola. Šola je v vseh selekcijah do 19 let na prvem mestu. Vse se dela z namenom, da postanejo boljši nogometaši, a tudi boljše osebe " je dejal vodja MNC, tudi trener domžalske ekipe do 17 let.

Eden izmed ukrepov, s katerim bi lahko zajezili pojav prevelike tekmovalnosti, je bil sprejet leta 2013, ko so ukinili tekmovanja za starostni kategoriji do devet oziroma 12 let. Rezultatov in strelcev niso beležili, bolj kot na tekmovanje so bila osredotočeni na učenje.

Starši lahko svoje otroke pripeljejo v klub, ki deluje na njihovem področju, ali pa ga vpišejo v otroško nogometno šolo, ki deluje v večini osnovnih šol v Sloveniji. Nekateri klubi vpisujejo tudi predšolske otroke, drugače pa se začnejo vpisi pri sedmih, osmih letih. Predznanje v mlajših selekcijah ni pogoj za vpis. Večina vpisnih rokov se bo končala konec septembra.

Najmlajši se najprej spoznavajo s pravili nogometne igre, ki jo doživljajo kot zabavo, nato pa se postopno navajajo na disciplino. Krepijo osnovne nogometne veščine, kondicijo in motoriko otrok, hkrati pa skrbijo, da v ekipi vlada ekipni duh ter da so prisotne vrednote poštenja (fair play).

Vadnina je odvisna od odločitve vsakega kluba in je v Sloveniji zelo različna. Zneski se v povprečju gibljejo od 10 do 40 evrov na mesec. Za opremo ni potreben velik znesek, saj morajo starši poskrbeti le za oblačila, primerna za vadbo. Ko nastopajo na turnirjih, večinoma nosijo klubske drese, ki jih prejmejo brezplačno. Kar zadeva udeležbo turnirjev, morajo starši poravnati določene stroške na turnirjih za nogometaše do 15 let, pri kadetih in mladincih pa so turnirji neplačljivi. Klubi in šole poskrbijo za žoge in vadbene rekvizite.

Nogomet je razširjen po vsej Sloveniji, kjer za razvoj mladih igralcev skrbi več kot 300 klubov, ki so razvejani po vseh slovenskih regijah.