Štajerec pri 25 letih dočakal nogometne sanje

V torek, ko je prejel klic z Nogometne zveze Slovenije (NZS), po katerem mu je postalo jasno, da se bo znašel na elitnem seznamu, se je z mislimi v nekaj sekundah sprehodil skozi kariero. "Prejel sem potrditev, da nisem zastonj treniral in se marsičemu odrekal. Vsak, ki trenira nogomet, sanja, da bi nekoč igral za reprezentanco. Sam sem to dočakal po krasni sezoni, v kateri smo se izkazali z Rudarjem," je dejal Rajko Rotman, eden redkih, ki so v tem desetletju doživeli vpoklic v izbrano vrsto iz kluba, ki igra v 1. SNL in ne prihaja iz Maribora.

Rotman se je pred 25 leti rodil prav v mestu ob Dravi, v Mariboru živel vse do 15. leta in ogromno obetal v mlajših selekcijah vijolic: "Bil sem kapetan kadetske ekipe, v kateri so igrali tudi Armin Bačinović, Timotej Dodlek in Dejan Školnik. To je bila takrat velika čast," se rad spominja obdobja, ki ga je preživel v Ljudskem vrtu. Ko pa se je družina preselila v Makole pri Slovenski Bistrici, je zamenjal okolje. Za izgubljeno priložnost, saj nogometne poti ni nadaljeval med vijolicami, mu ni žal. "Vse se zgodi z nekim namenom, vse je za nekaj dobro," še danes pravi Rajko.

V Kidričevem ga je opazilo Prašnikarjevo oko

Nadaljeval je pri Aluminiju, kjer ga je opazilo izkušeno oko Bojana Prašnikarja. Ko se je pred tremi leti preselil v Velenje, se je začela pisati njegova pravljica. "Ponosen sem, da imamo v Velenju tako dobro ekipo. Naredili smo velik uspeh, izboljšali klubski rekord po številu osvojenih točk. Tudi sam sem igral dobro. Letos se mi je vse poklopilo, saj nisem imel poškodb, tako da moja forma ni več toliko nihala. Počutim se krasno, dobro sem pripravljen."

Na sredinem treningu, ko je bilo že obelodanjeno, da se je pojavil na seznamu potnikov za južnoameriška spektakla, so ga trepljali po hrbtu in mu čestitali. "Soigralci in trener so bili zelo veseli. Od srca so mi čestitali, vsak posebej. Izvrsten občutek," nam je zaupal 25-letni Štajerec.

Z Janžo premikata mejnike klubov 1. SNL

Selektor Srečko Katanec ga je bolje spoznal tudi prek Aleša Čeha, ki je bil nekaj mesecev prvi trener velenjskega Rudarja in dobro spoznal zmožnosti Rotmana. Najbolje se znajde v vlogi zadnjega zveznega igralca, bolj mu ugaja desna stran. Ima odličen strel z razdalje.

O tem, kako je sodelovati s Katancem, mu lahko veliko pove Spasoje Bulajić. Nekdanji reprezentant in branilec zlate generacije je pomočnik Jerneja Javornika, trenerja ekipe, ki se bo v nedeljo v obračunu s Koprčani potegovala za končno drugo mesto. Za ogromen uspeh, ki je prestolnico lignita vrnil na evropski nogometni zemljevid in dokazal, da se zmore v reprezentanco prebiti tudi iz slovenskega kluba, ki se ne začne na črko M. To sta dokazala Rotman in Erik Janža, ki bo skušal zakrpati vrzeli na levi obrambni strani.

V nedeljo v Kopru, nato pa Suarez, Cavani, Messi …

V Južni Ameriki še ni bil, tako da bo v začetku junija, ko se bo slovenska nogometna odprava ustavila v Montevideu in Buenos Airesu, zelo vzhičen. Tudi zaradi tega, ker si ne more iz glave izbrisati podobe zvenečih tekmecev.

"V nedeljo imamo še tekmo za drugo mesto v prvenstvu, potem pa bom preklopil. Urugvaj in Argentina … Messi, di Maria, Suarez, Cavani … Neverjetno, še nikoli nisem igral proti tako znanim tekmecem. Na kakšni prijateljski tekmi smo se že pomerili proti Angležem, Rusom, Ukrajincem, a bo seveda to v Južni Ameriki nekaj povsem drugega," se že veseli nove izkušnje in morebitnega krstnega nastopa za člansko izbrano vrsto.

Tudi če ga ne bo, bo izjemno zadovoljen: "Že to, da sem del reprezentance, je dovolj," je izžareval srečo, ko smo se z njim pogovarjali po sredinem treningu.