Slovaška prihaja v Maribor po točko

Slovaški nogomet se ponaša z bogato tradicijo. Podobno kot slovenski je večino let v minulem stoletju podaril državi, sestavljeni iz večih narodov. Pred začetkom druge svetovne vojne je nekaj let že zaživel v samostojni luči, nato pa je znova nastopilo obdobje Češkoslovaške. Nesporne nogometne velesile, ki se lahko pohvali z evropskim naslovom (1976) ter dvema drugima mestoma na svetovnih prvenstvih (1938 in 1962). Na znamenitem finalu EP sredi Beograda, ki ga je z nepozabnim strelom z bele točke zaključil Antonin Panenka (sicer Čeh), je nastopilo kar osem Slovakov, na mundialu v Čilu, kjer je Češkoslovaška v polfinalu ugnala Jugoslavijo, pa je blestel Jan Popluhar, ki je bil kasneje izbrana za najboljšega slovaškega nogometaša v 20. stoletju.

Trije slovaški strelci v soboto

Dandanes velja za najboljšega branilec Martin Škrtel, ki je navkljub mladosti (decembra bo dopolnil šele 24 let) že postal eden izmed obrambnih stebrov pri močnem Liverpoolu.

Po njegovih stopinjah se s silovitim ritmom vzpenja tri leta mlajši zvezni igralec Napolija Marek Hamšik, ki mu mnogi na Apeninskem polotoku napovedujejo izjemno bleščečo kariero. Oba omenjena Slovaka sta se v soboto na kvalifikacijskem ''krstu'' selektorja Vladimirja Weissa vpisala tudi med strelce in pomagala ''bojovnim jondovcem'' (uradni nadimek slovaške reprezentance) do uresničitve zadanega cilja. Čeprav je nekaj več kot 6.000 gledalcev na štadionu Tehelne Pole v Bratislavi videlo zmago svojih ljubljencev z 2:1, je tudi tretji zadetek na tekmi dosegel Slovak. Nesrečnež, strelec avtogola, je postal Jan Durica, ki je omogočil Otočanom, da so v končnici dvoboja naskakovali remi, a je slovaška obramba le vzdržala do konca. Slovaki so dosegli oba ''svoja'' zadetka iz prekinitev, srečanje pa je budno spremljal tudi posebni oglednik Nogometne zveze Slovenije (NZS) Borut Jarc.

Blizu uvrstitve na SP 2006

Novopečeni selektor Weiss, ki ima na Slovaškem izklesano božanstvo ''slovenskega Bojana Prašnikarja'', saj je pred leti Artmedio Petržalko senzacionalno pripeljal do razkošne lige prvakov (v odločilnem srečanju je po strelih z bele točke v Beogradu izločila Partizan, pred tem pa še Celtic), je na klopi Slovaške zamenjal Jana Kociana.

Slednji je z delom pričel novembra 2006, a se v kvalifikacijah za nastop na EP 2008 ni proslavil. Sanje o prvem velikem tekmovanju v obdobju državne samostojnosti, za nameček pa še v bližnji Avstriji, se niso uresničile. Slovaki so zaostali za Čehi, Nemci in Irci in s tem nadaljevali niz ''neuspešnih'' naskakovanj na zaključne turnirje. So pa bili že zelo blizu.V kvalifikacijah za SP 2002 in EP 2004 so končali na tretjem mestu, v boju za SP 2006 pa so se ''zasidrali'' na drugem mestu, pred Rusi in za Portugalci, ter si s tem zagotovili nastop v dodatnih kvalifikacijah. Tam jih je ''streznila'' Španija, šok pa očitno ni bil tako kmalu pozabljen, saj so v naslednjem kvalifikacijskem ciklusu končali kot četrti. Vseeno dovolj, da je Slovaška na svetovni jakostni lestvici Fife še vedno deset mest (zaseda 67. mesto) pred Slovenijo.

Poškodba Stanislava Šestaka

Weissova četa je v soboto izpolnila cilj. Da je zelo nevarna iz prekinitev, je po koncu dvoboja priznal tudi selektor Severne Irske Nigel Worthington.

Slovaki so si pred uvodnima nastopoma v kvalifikacijski skupini 3 zadali cilj štirih osvojenih točk. Tri imajo že v žepu, v sredo pa bodo v Ljudskem vrtu, v modri igralni opremi, iskali še četrto. Samozavest po težko pričakovani zmagi (slednje niso dočakali že 290 dni oziroma vse od gostovanja v San Marinu in zanesljive zmage s 5:0) je vidno narasla, v igralskem kadru pa se skriva še nekaj rezerv, saj na sobotni tekmi ni zaigral klubski soigralec ''trenutnega'' slovenskega kapetana Marek Čech (WBA). Zaradi poškodbe prsta na seznam kandidatov ni bil uvrščen ''znanec'' iz nemškega prvenstva, Stanislav Šestak (Bochum), medtem ko sta Filip Hološko (Bešiktaš) in Zdeno Škrba (MŠK Žilina) zaradi lažjih poškodb spremljala zmago proti Severni Irski s tribun.