Norveška je največja dolžnica Slovenije

Pred nami je nov obračun z Norvežani. Vsi upamo, da bodo Boštjan Cesar in soigralci v petek prekinili urok in naposled zmagali proti reprezentanci te skandinavske države. Do zdaj Sloveniji kljub številnim priložnostim ni uspelo niti enkrat. Tudi zdajšnji reprezentanci ne, ko je na začetku kvalifikacij za svetovno prvenstvo 2014 pod vodstvom nekdanjega selektorja Slaviše Stojanovića gostovala v Oslu, vodila z 1:0, imela vse do sodnikovega podaljška v rokah točko, potem pa po neumnosti prejela gol z enajstih metrov in se morala za zmago obrisati pod nosom. Izgubila je z 1:2. Pred tem so Vikinge skušali premagati prejšnji rodovi slovenskega reprezentančnega nogometa, pa jim prav tako ni uspelo. Ne Zlatku Zahoviću in soigralcem pod vodstvom zdajšnjega selektorja Srečka Katanca ne – v Ljubljani so v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo 2000 vodili z 1:0 in potem tudi zaradi zelo slabega sodnika izgubili z 1:2, v Oslu so doživeli visok poraz z 0:4 – in ne ekipi, ki je v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo 2006 igrala pod vodstvom Branka Oblaka. Prvo tekmo v Oslu je klonila zasluženo in prepričljivo z 0:3, na drugi, ki so jo Slovenci v Celju izgubili z 2:3, bi si zaslužila vsaj točko, če ne celo zmage. Takrat, bilo je septembra 2005, je igral tudi naš tokratni sogovornik Tonči Žlogar, ki je deset minut pred koncem poravnal na 2:2, skupaj s soigralci napadel za vse tri točke, a po protinapadu prejel gol in se moral sprijazniti z novim porazom.

Norvežani niso mogli čez svojo polovico

"Še vedno se zelo dobro spominjam te tekme. Po eni strani jo imam v lepem spominu, saj sem zabil gol, po drugi pa seveda v slabem, saj smo izgubili. Takrat bi imeli v primeru zmage še možnosti za drugo mesto v skupini, a smo žal ostali praznih rok. Čeprav bi si zaslužili veliko več. V drugem polčasu smo povsem nadigrali Norvežane, imeli kopico priložnosti in ko smo po mojem golu izenačili, smo na vso moč napadli proti norveškemu golu. Prostor, ki smo ga pustili v obrambi, so Norvežani izkoristili in s hitrim protinapadom, po katerem je zadel Morten Gamst Pedersen, dosegli gol za zmago. Takrat res nismo imeli sreče," se spominja nekdanji reprezentant. "Spomnim se tudi, da so Norvežani – mislim, da je bil strelec John Carew – že na samem začetku tekme povedli, ko so zadeli po akciji iz avta, če se prav spomnim. To je ena izmed akcij, ki je za njih značilna. Kljub ranemu zaostanku se nismo predali. Igrali smo res dobro in se Norvežanom po robu postavili z veliko agresivnostjo. Predvsem v drugem polčasu smo jih stisnili na njihovo polovico. Praktično niso prišli čez svojo polovico, a so se ob koncu vseeno veselili zmage. Čeprav smo bili zelo žalostni, smo imeli čisto vest, saj smo vedeli, da smo dali vse od sebe. Tudi navijači so nas ob koncu z igrišča pospremili z glasnim aplavzom," je še povedal danes 35-letni Izolčan, ki se lahko pohvali s 37 nastopi v izbrani vrsti.

Napočil je čas za poravnavo dolgov

Zakaj je bila Slovenija proti Norveški kar nekajkrat zelo blizu uspeha, a ji nikoli ni uspelo, smo še vprašali našega sogovornika. "Ne vem. Lahko, da je naključje, nekaj pa je zagotovo tudi na tem, da nam njihov slog igre na ustreza. Igrajo na preskok in zelo agresivno. Gojijo sistem 4-4-2, ki ga imajo odlično naštudiranega in ga igrajo že vrsto let. Tudi zdaj, ko imajo novega selektorja, ne verjamem, da bo drugače. Je pa res tudi to, da je imela Norveška v preteklosti odlične posameznike, kot so John Arne Riise, Ole Gunnar Solskjear, John Carew, tudi Morten Gamst Pedersen … Zdaj jih nima več. Tudi zato sem optimist in verjamem, da bo Slovenija v petek zmagala. Norveška je največja dolžnica Slovenije. Napočil je čas, da poravnamo račune," je pogovor spodbudno končal Žlogar, ki še vedno igra nogomet. V italijanskem nižjeligašu na Krasu. Zgolj še za užitek in nič več na profesionalni ravni kot v preteklosti, ko je nosil drese številnih slovenskih prvoligašev in bil vrsto let pomemben akter nekaterih ciprskih prvoligašev.