Sreda, 4. 5. 2022, 4.00
1 leto, 11 mesecev
4. maj 1949
Najbolj črn dan v zgodovini italijanskega nogometa
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,31
Danes mineva 73 let od letalske nesreče, v kateri so umrli nogometaši Torina, takrat najboljše ekipe na Apeninskem polotoku.
Danes mineva 73 let od tragične letalske nesreče, v kateri je ob trčenju letala v obzidje bazilike Superga na obronkih Torina življenje izgubila celotna nogometna ekipa Torina, s tem pa tudi večina nogometašev takratne italijanske nogometne reprezentance. Nesreča se je zgodila ob vračanju nogometašev iz Lizbone, kjer so odigrali prijateljsko tekmo z Benfico.
Letalo Fiat G-212 letalske družbe Italian Airlines je v megli trčilo v baziliko Superga, ki leži na vrhu istoimenskega hriba v bližini Torina. Letalska nesreča je bila nepopisna tragedija ne samo za svojce pokojnih, ampak tudi za italijanski nogomet.
V nesreči je namreč preminila celotna ekipa Torina, takrat najboljšega italijanskega kluba, ki je osvojil štiri naslove italijanskega prvaka in bil tudi v času nesreče najboljši v državi.
Umrlo je 18 nogometašev Torina
V nesreči je življenje izgubilo 31 oseb, od tega 18 članov ekipe, funkcionarji kluba, novinarji in člani posadke. Trupla je identificiral nekdanji menedžer italijanske reprezentance Vittorio Pozzo. Prav on je bil tisti, ki je večino igralcev Torina vpoklical v vrsto azzurov.
Tragediji sta se izognila le dva igralca, ki se nista vkrcala na letalo – branilec Sauro Toma, ki je tekmo izpustil zaradi poškodovanega meniskusa in rezervni vratar Renato Gandolfi (namesto njega je v Lizbono odpotoval tretji vratar ekipe Dino Ballarin).
Doma so iz različnih razlogov ostali tudi radijski komentator Nicolo Carosio, kapetan mladinske ekipe Torina Luigi Giuliani, že omenjeni Pozzo in predsednik ekipe Ferruccio Novo, ki je imel gripo.
Začelo se je kot običajen dan, končalo v oblakih
4. maj 1949 se je začel povsem običajno. Igralci Torina so iz Lizbone poleteli ob 9.40, ob 13. uri pa so pristali v Barceloni, kjer so se na kosilu srečali z nogometaši Milana, ki so bili ravno na poti v Madrid. Ob 14.50 so nadaljevali pot proti Torinu, a končnega cilja zaradi izredno slabe vidljivosti, plohe in močnega vetra nikoli niso dosegli.
Letalo z nogometaši na krovu je okoli 17. ure trčilo v obzidje bazilike na vrhu Superge, ki je na 669 metrih nadmorske višine.
Teorij, zakaj je prišlo do trka, je več, a najbolj verjetna je ta, da je v pilotski kabini prišlo do okvare instrumenta za merjenje višine, zaradi česar je bil pilot prepričan, da je letel višje, kot dejansko je.
Posthumno razglašeni za državne prvake
Tragedija se je močno dotaknila italijanskega nogometa. Na pobudo tekmecev je bil Torino dva dni po nesreči razglašen za zmagovalca Serie A v sezoni 1948/49, vse ekipe pa so na preostale štiri tekme v ogenj poslale svoje mladinske ekipe, vključno s Torinom. V naslednji sezoni so vse vodilne italijanske ekipe po enega igralca posodile Torinu.
Šok je bil tako velik, da je italijanska nogometna reprezentanca na svetovno prvenstvo v Brazilijo prihodnje leto namesto z letalom odpotovala z ladjo.
Osemnajst nogometašev, oba trenerja in novinar Renato Casalbore so pokopani na torinskem pokopališču Cimitero Monumentale.
Ostanki letala, vključno s propelerjem in gumo, ter osebni predmeti kapetana ekipe Valentina Mazzole in nogometašev Virgilia Marose in Egrija Erbsteina so danes na ogled v muzeju Museo del Grande Torino e della Leggenda Granata v bližini Torina.
Muzej, ki se nahaja v prestižni vili Villa Claretta Assandri of Grugliasco, so odprli 4. maja 2008.
