Kot da bi v Ljubljano prišel Pablo Escobar

Ko so v nedeljo zvečer prispeli na ljubljansko letališče, je takoj postalo jasno, da od njih ne bomo imeli prav veliko. Z letališča so odšli skozi poseben izhod, za novinarje niso bili dostopni. Fotografiral jih je lahko le uradni fotograf Nogometne zveze Slovenije, pa še temu so zaposleni na kolumbijski nogometni zvezi gledali pod prste. Nekaj fotografij je moral namreč izbrisati.

Potem je dragocen nogometni tovor, tudi v odsotnosti poškodovanega Radamela Falcaa vreden več kot 200 milijonov evrov, vstopil v avtobus. Ta je imel seveda številno spremstvo drugih avtomobilov, ki so skrbeli za to, da ga kdo ne bi zasledoval. Tudi to, kje so Kolumbijci nastanjeni, naj bi bila namreč skrivnost.

Tri za Kolumbijce in tri za Slovence

No, vseeno lahko izdamo, kje bo James Rodriguez, četrti najdražji nogometaš vseh časov, zanj je Real Madrid letos poleti odštel kar 80 milijonov evrov, nocoj zaprl oči. V mondenem hotelu na Dunajski cesti ob izvozu na obvoznico. Tam nad njim in preostalimi reprezentanti Kolumbije bedijo številni varnostniki, postavljeni v nadstropja, v katerih bivajo. Počutimo se, kot da bi bili v osemdesetih letih prejšnjega stoletja in v Ljubljani gostuje Pablo Escobar, pokojni mafijski baron iz Medellina.

Nenavadna pravila so Kolumbijci, edini trening na slovenskih tleh so seveda zaprli za javnost, nadaljevali tudi na novinarski konferenci dan pred tekmo. Še pred njenim začetkom je simpatična slovenska prevajalka v družbi tiskovnega predstavnika Kolumbijcev sporočila, da bo na voljo le šest vprašanj. Tri za slovenske, tri za gostujoče novinarje, ki jih seveda ni manjkalo. Hitro smo se javili in se vpisali na listek, ki je ponujal prostor za tistih nekaj izbrancev, ki bodo tokrat v roke lahko prijeli mikrofon in spregovorili besedo ali dve s kolumbijskimi gosti.

Ko sta vstopila nogometaša, smo bili razočarani

Najprej dva nogometaša, potem selektor. Kdo bo tisti, ki bo predstavljal selektorja, smo seveda vedeli. Kdo bo prišel v imenu nogometašev, so do zadnjega ugibali tudi tisti, ki so v teh dneh vseskozi ob Kolumbijcih in skrbijo, da se pri nas počutijo odlično. Seveda smo vsi upali, da bo to najboljši strelec letošnjega svetovnega prvenstva Rodriguez. Če ne on, pa vsaj Jackson Martinez iz Porta, njegovi nogi sta na nogometni tržnici vredni 30 milijonov evrov.

Ko sta pred novinarje prestrašeno stopila širši javnosti popolnoma neznana branilca Pedro Franco in Jeison Murillo, stara 23 in 22 let, oba sta do zdaj skupaj zbrala pet nastopov v reprezentanci, smo bili seveda razočarani. O tem, kaj sta povedala, bomo pisali pozneje in na drugem mestu, tokrat se posvetimo gostu, ki je prišel za njima. Joseju Pekermanu. Človeku, ki je pred leti denar služil s prodajanjem sladoleda in vožnjo taksija, zdaj pa je v Kolumbiji priljubljen kot glasbena pop ikona Shakira.

Slovenijo je gledal v Londonu

''Za Kolumbijo je dobro leto, v katerem smo se prvič po 16 letih prebili med najboljših osem na svetovnem prvenstvu. Cilje, ki smo si jih zadali pred začetkom leta, smo celo presegli. Zdaj gradimo temelje za prihodnost. Zato nam tekma, ki smo jo odigrali proti ZDA, in ta, v kateri se bomo pomerili proti Sloveniji, prideta zelo prav,'' je najprej Kolumbijcem odgovoril selektor trenutno tretje uvrščene reprezentance na jakostni lestvici mednarodne nogometne zveze.

Tudi on je bil pred dnevi v Londonu, Kolumbijci so se z Američani udarili v petek. Tam so ostali do nedelje, zato ne preseneča, da si je na Wembleyju ogledal obračun Anglije in Slovenije. Kaj je videl, ga je vprašal eden izmed slovenskih kolegov. ''Slovenijo poznamo zelo dobro, saj je igrala na dveh svetovnih prvenstvih. Na zadnjem je žal ni bilo, ampak je jasno, da gre za zelo dobro reprezentanco. V teh kvalifikacijah je dosegla dve zelo pomembni zmagi, tudi proti Angliji bi lahko iztržila več. Vodila je in bila do enajstmetrovke v korist domačina enakovreden nasprotnik. Potem je padla in izgubila, a s tem se ne slepimo. Slovenija je zelo dobra ekipa,'' se je Argentinec odzval na prvo vprašanje s slovenske strani.

Počutili smo se kot na evroviziji

Pod zaporedno številko dve, če se izrazimo po evrovizijsko, je bilo zapisano naše ime, a nas je, po naključju ali ne, tiskovni predstavnik Kolumbijec preskočil, in mikrofon je romal v roke drugega slovenskega novinarja. Tega je zanimalo, zakaj tako zelo zaupa Rodriguezu, ta ima 23 let, a že nosi kapetanski trak. Prav tako je vprašal, ali je v slovenski reprezentanci kdo, ki bi lahko nekoč dosegel slavo kolumbijskega zvezdnika. Morda Kevin Kampl, je namignil.

''James je napredoval tako zelo hitro, da je presenetil celo mene. Z vsako tekmo je boljši in želi več. Zaupam mu jaz, zaupajo mu igralci,'' je mojstra, ki je letos poleti v Braziliji prepričal ves nogometni svet, pohvalil Pekerman in nadaljeval z odgovorom na drugi del vprašanja: ''Kampla zelo dobro poznam. Je tehnično izjemno podkovan in moderen nogometaš. Prepričan sem, da se bo zapisal v zgodovino slovenskega nogometa. Primerjati ga z Rodriguezom je pa nehvaležno. Tudi zato, ker ima James ob sebi odlične soigralce.''

Nekaj floskul in hiter odhod

Medtem smo mahali in Kolumbijcu, ki je pomagal voditi novinarsko konferenco, kazali, da nas je preskočil. Le prijazno se je nasmehnil in Pekermanu dal jasen znak, naj konča druženje s predstavniki sedme sile. ''Hvala vsem v Sloveniji za priložnost, da smo lahko tukaj. Jutri upam na dobro tekmo,'' je navrgel nekaj floskul in to tudi storil.

Nas pa je zanimalo, ali bo Rodriguez, ki ga zelo uspešno skriva pred slovensko javnostjo, v Stožicah sploh igral. Kot seveda tudi to, zakaj so nogometaši, v zadnjih letih morda celo najbolj prepoznaven kolumbijski produkt v svetu, tako zelo nedostopni in ograjeni. Ker priložnosti, da bi prišli do besede, nismo dobili, smo se v lov na odgovore podali h kolumbijskim novinarjem. In bili so zelo ustrežljivi.

James Rodriguez naj bi zagotovo igral

Da, Rodriguez naj bi v Ljubljani zagotovo igral, podobno naj bi veljalo tudi za Juana Cuadrada in Jacksona Martineza. Na tekmo, ki se bo začela ob 18. uri, se torej zagotovo splača priti.

Glavni privrženec tako zelo omejenega komuniciranja z javnostjo pa naj bi bil prav selektor. ''Veste, Argentinci so malce čudni,'' nam je skozi smeh povedal eden izmed številnih novinarjev, ki so za poročanje prišli iz daljne Kolumbije, kar ni presenetljivo. Tam je nogomet z naskokom številka ena. Da je šel prenos dogajanja iz Ljubljane v živo v številne domove skoraj 50-milijonske države, to le potrjuje.