Jan Mlakar na pravi poti, da nasledi Andraža Šporarja

Koledarsko leto 2016 ponuja veliko nogometnih izzivov. Na največjem, evropskem prvenstvu za člane, ki ga bo sredi vročega poletja gostila Francija, žal ne bo Slovenije, bodo pa izbrane vrste dejavne v drugih tekmovanjih. Prvi se bodo predstavili mladi upi do 18 let, ki se bodo že čez nekaj dni udeležili mednarodnega prijateljskega turnirja v Rusiji.

Selektor Igor Benedejčič bo v začetku januarja na delu pozdravil številne izbrance, ki jih je vodil na letošnjem evropskem prvenstvu do 17 let. Slovenski kadeti so s prebojem na Euro 2015 dokazali, da na sončni strani Alp ne manjka nadarjenih nogometašev. Najbolj je izstopal mladi napadalec Jan Mlakar, ki je bil najboljši strelec kvalifikacij v evropskem merilu.

Njegove predstave so bile tako kakovostne, da si je prislužil zanimanje velikih evropskih klubov, na koncu pa ob velikanski odškodnini, omenja se znesek okroglega milijona evrov, iz Domžal odšel v Italijo k slavni Fiorentini.

Upa, da je v Firence odšel zaradi dobrega dela z mladimi

"Jan Mlakar je skromen fant. Ta človeška vrlina mi je zelo všeč. Pri mladih fantih nikoli ne veš, kdaj bo kdo poletel med zvezde. Za njegov razvoj je dobro, da je odšel v klub, ki dobro dela z mladimi. Če bi odšel k Fiorentini le zaradi tega, ker igra v serie A, potem bi lahko nastopile težave," meni 46-letni Benedejčič, ki se je v zgodovino slovenskega nogometa zapisal s pomočjo znamenitega zadetka. Dosegel ga je pred 23 leti v Estoniji, na prvi uradni tekmi slovenske članske izbrane vrste, ki se je 3. junija 1992 v Talinu končala z 1:1.

Primorec je z zadetkom v Estoniji postavil mejnik, skoraj tri desetletja mlajši Mlakar pa je na dobri poti, da svojo generacijo popelje do novih uspehov. "V tej generaciji je še nekaj odličnih fantov. Tu so še vratar Vodišek, pa Elšnik in Pišek … So nekakšni vodje te reprezentance, a se morajo razvijati v pravo smer. Ne bi rad izpostavljal posameznikov, ker je moje selektorsko mišljenje, da vedno igra le kolektiv," priznava, da ne mara preveč pripisovanja zaslug za zmago posameznikom namesto vsej ekipi.

Pogreša vztrajnost: Vsi bi želeli igrati v tujini

Vesel je, da je slovenska liga v zadnjih letih poligon, na katerem mladi fantje že kmalu dobijo priložnost za nastopanje. "To je zelo pozitivno. Če so v klubu že v članski ekipi in se potem vrnejo v mladinsko reprezentanco, so zelo motivirani in to pokažejo tudi na igrišču. Vidim pa težavo, ko v klubih zaigrajo v prvi ekipi, saj ostanejo brez motivacije, da bi napredovali. Če ne grejo v tujino, jim to ne zadošča več in jih vse mine. To ni dobro," meni selektor, ki bedi nad razvojem najboljših slovenskih najstnikov.

Ko je letos vodil kadete na evropskem prvenstvu v Bolgariji, je v njihovih glavah opazil spremembo. Po zaključnem turnirju, na katerem so ostali brez točke, a drago prodali kožo trem velesilam (Češki, Nemčiji in Belgiji, z vsemi so izgubili z 0:1), je opazil, da se izbranci ne vedejo več tako, kot so se prej.

"V nogometu moraš biti vztrajen. Ne morejo kar naenkrat vsi igrati v tujini. Ko smo bili na EP, so vsi fantje zrasli in se že videli v tujini. Njihova pričakovanja so zrasla, a moraš biti vztrajen. Nekoga prodajo pri 18, drugega pri 23 ali 25, imamo pa tudi primere, ko igralci šele pri 28 letih najdejo pravi klub," pogreša vztrajnost pri mladih nadarjenih Slovencih, ki bi želeli čez noč nadaljevati kariero v zvenečih evropskih klubih.

"Tujci se postavijo zase, mi pa se znajdemo v krču"

Rad opravlja selektorsko delo, kjer predaja bogate izkušnje upom slovenskega nogometa. Poudarja, da je to specifično delo, ki se močno razlikuje od dela trenerjev v klubih. "Moram biti psiholog, jih motivirati in držati skupaj, tako da ustvarim dobro vzdušje. To je glavno," rad poudari.

Z reprezentanco do 19 let je na pragu novega podviga, saj se je uvrstil v drugi krog kvalifikacij za nastop na EP. V skupini 1 so v druščini Irske, Škotske in Latvije osvojili prvo mesto, v nadaljevanju kvalifikacij pa jih marca čaka zahtevno delo, saj se bodo pomerili s Portugalsko, Rusijo in Švedsko.

Osebno pri selekciji ne izbira najboljših posameznikov, ampak igralce, ki v reprezentanci kot združeni celoti najboljše delujejo na igrišču. "Ne moremo jih mi učiti tehnike ali z njimi ponavljati elementov igre. To je prepuščeno njihovim klubom," pojasnjuje nekdanji nogometaš Kopra, Olimpije in Rijeke. S psihološkimi očmi je opazil pojav, ki mu ni preveč všeč. "Naši slovenski fantje so v določenih trenutkih preskromni. Ne vem, ali imamo takšno miselnost, a tuji igralci se postavijo zase in svoje opravijo profesionalno, mi pa se znajdemo v nekem krču. Pričakovanja so velika, mi pa preveč skromni. Morali bi se bolj postaviti zase, tako pa se prehitro zmedemo."

Nekdanjega reprezentanta čudi, da se mladi slovenski nogometaši po visokih porazih ne obremenjujejo kaj preveč. Ko je bil sam njihovih let, je bilo drugače. "Mi smo se morali boriti za vse. Razlika je bila, če si izgubil z 2:0 ali 4:0. Tega danes pri fantih ne opažam. Ne vznemirjajo se preveč. Morali bi biti bolj športni tipi, dati vse od sebe, se boriti zase in za ekipo, da si čim boljši," ga čudi, da jim je skoraj vseeno, če izgubijo z ogromnim rezultatom ali le enim zadetkom razlike.

Z Gliho in njegovim mnenjem o motečih mobitelih se popolnoma strinja

Motijo ga tudi telefoni in obsedenost s sodobnimi telekomunikacijskimi pripomočki, o kateri je pred tedni v sobotnem intervjuju za Sportal spregovoril znanec in stanovski kolega Primož Gliha. "S Primožem se popolnoma strinjam," ima podoben pogled na prepoved uporabe mobilnih telefonov na reprezentančnih pripravah kot selektor mlade izbrane vrste do 21 let. Potrdil je, da tudi on pri kosilu ali večerji ne dovoli uporabe telefonov.

"Primož ima selekcijo do 21 let, ki je že dobro vpeta v članski nogomet, pri nas pa igrajo najstniki, ki jih moramo še vzgajati. Tako moramo neke stvari tudi potrpeti in biti z njimi bolj potrpežljivi."

Opozoril je še na eno težavo, ki jo je opazil na Primorskem. Pozna odlično delovanje tamkajšnjih nogometnih klubov in je negativno presenečen, ko opaža usihanje klubov, ki so bili znani po dobrem delu z mladimi in dali svetu veliko kakovostnih igralcev. "Manjši klubi, govorim za svoje okolje, ne delujejo več tako, kot so nekoč. Koper, Izola, Piran, Dekani … To je težava. Moramo si vsi skupaj pomagati, da to preprečimo," si želi, da bi se na Primorskem popravilo stanje in bi ponovno vsi govorili o tem, kako je koprski nogometni bazen iz leta v leto poln novih talentov. Nekoč je bilo tako, zdaj pa je nekoliko drugače.