Torek, 29. 9. 2026, 4.00
4 ure, 8 minut
Intervju: Oliver Bogatinov
Oliver Bogatinov: Čas je za rušenje tradicij
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0
Oliverju Bogatinovu gre za zdaj imenitno v Severni Makedoniji.
Pred današnjo tekmo med Slovenijo in Severno Makedonijo bi težko našli bolj posrečenega sogovornika. Oliver Bogatinov, 48-letni Slovenec makedonskih korenin, je znan obraz slovenskega nogometa. Pred nekaj meseci je postal trener makedonskega prvoligaša Tikveš, med reprezentančnim premorom pa je z veseljem strnil vtise za Sportal. Dotaknil se je številnih tem. Tako športnih kot tudi tistih drugih.
"Tam, kjer večno sije sonce, je Makedonija," je v brezčasni rokovski uspešnici skupine Time, začinjeni z dinamičnimi balkanskimi ritmi, že pred davnimi desetletji prepeval Dado Topić. Od takrat se je nekaj spremenilo. Makedonija je po razpadu Jugoslavije postala samostojna država, kar zadeva sonce, pa ostaja vse po starem. Sonce ostaja zaščitni znak dežele z juga Balkana. To nenazadnje poudarja tudi njena zastava z ogromno podobo sonca na rdečem polju. Ostaja simbol Makedonije. Pardon, od februarja 2019 uradno Severne Makedonije.
O tem in še čem smo povprašali znanega slovenskega nogometnega delavca, ki je to poletje presenetil z odločitvijo, da odhaja na trenersko delo v Severno Makedonijo. Oliver Bogatinov, ki je v 1. SNL pustil ogromen pečat v takšnih in drugačnih vlogah, kot igralec pa je bil nekoč nenazadnje tudi najboljši strelec druge lige, je tako prevzel vodenje prvoligaša Tikveš, s katerim mu gre imenitno. Izgublja zelo redko, pri lestvici pa je blizu vrha. Rojeni Jeseničan je v Sloveniji nazadnje deloval v skrajno oteženih razmerah v Novi Gorici, kjer z nogometnega zemljevida izginja štirikratni slovenski prvak, zdaj pa že nekaj časa spoznava zakonitosti klubskega nogometa v Severni Makedoniji. Preudarno in brez ovinkarjenja nam je predstavil razmere, ki ga spremljajo pri delu v deželi, od koder izvirata njegova starša.
Približal pa nam je tudi pogled na izbrano vrsto Severne Makedonije, ki bo zvečer gostovala v Stožicah in skušala prekrižati načrte Cesarjevi Sloveniji v ligi narodov. Bogatinov, ki je v soboto dopolnil 48 let, nam je razširil obzorja. Spomnil se je tudi prav posebne tekme, ki jo je v Kranju spremljal s tribun, ko je imel komaj 15 let. Vabljeni k branju!
Makedonci so zelo ponosni na svoj največji državni simbol, zastavo z veliko podobo sonca.
Je Severna Makedonija, kakor poje Dado Topić v skladbi skupine Time, resnično dežela, kjer večno sije sonce?
Seveda. Če ne bi bilo sonca, grozdje tukaj ne bi tako dobro uspevalo. Živim v mestu Kavadarci, znanem po vinu in izjemni legi za grozdje. Tu je veliko sonca in le malo dežja. Kot da bi bil v makedonskih Goriških brdih.
Me pa malce preseneča, da tukaj tega ne znajo tržiti. Imajo namreč najstarejšo vinsko klet na Balkanu, ki bi jo lahko obiskovali vinarji s celotnega sveta. Na leto proizvedejo kar 30 milijonov litrov vina. Pred šestimi leti je zaživel tudi vinski muzej, ki sem ga obiskal, vseeno pa so še daleč od tega, da bi v mestu privabili vse, ki jih zanima vinska kultura. Tako za zdaj še niso usmerjeni v kupca.
Znajo pa drugače Makedonci zelo uživati v življenju. Razmerje med kakovostjo in cenami je vrhunsko. Kar zadeva hrano, je vse domače in zdravo. Diskontnih trgovinskih in dobavnih verig, ki so preplavile Slovenijo, tukaj ne boš našel. Meso v trgovinah je lokalno. Ogromno je majhnih kmetij, ki te zalagajo s sadjem in zelenjavo. V tem mestu ima skoraj vsak svoje grozdje. Kakovost hrane je na visoki ravni, kar priznava vsak, ki me obišče. Zato lahko v teh krajih zgolj uživam.
Trener Tikveša je postal uradno 10. junija:
Kako pa uživate nogometno? Poleti ste presenetili z odločitvijo, da boste postali trener makedonskega prvoligaškega kluba Tikveš. Ste se s to potezo spogledovali že dolgo?
Ne. Zgodilo se je v trenutku. Prek prijatelja sem prejel vabilo, nato pa prišel v Kavadarce, kjer sem spoznal vodstvo kluba. Že na drugem sestanku smo se konkretno pogovarjali o zadevah, nato pa sklenili sodelovanje.
Mnogi me še danes sprašujejo, zakaj sem se odločil za takšen korak v karieri. A pride tudi takšno obdobje. Mogoče mi je lažje, ker poznam jezik.
Torej ste znali že od prej govoriti makedonsko?
Da. Rodil sem se na Jesenicah. Ko sem bil otrok, sta moja starša govorila makedonsko, tako da sem se hitro naučil. V mladosti sem bil do svojega 12. leta skoraj vsako leto na obisku v Makedoniji.
V šoli je seveda prevladovala slovenščina, nato sem se 'z ulice' naučil še srbsko, bosansko oziroma hrvaško, nekakšen skupek omenjenih jezikov. V manjši meri obvladam tudi angleški, nemški in italijanski jezik, kar mi pride prav ob menjavah okolij, najbolj pa takrat, ko obiskuješ fakulteto. Kar se tiče poznavanja jezikov, me imajo Makedonci za poliglota. Sam se vendarle ne bi tako označil (smeh, op. p.).
Oliver Bogatinov je tako ali drugače sodeloval malodane z vsemi največjimi slovenskimi klubi. V Mariboru je bil športni direktor, ko je stopil v čevlje Zlatka Zahovića in zdržal slabo leto. Pri Olimpiji je bil asistent Marijana Pušnika, ko sta naredila temelj šampionski zasedbi v sezoni 2015/16, trenerju Nedžadu Okčiću je pomagal v sezoni 2009/10, ko je bil Koper edinkrat prvak. Bil je samostojni trener Kopra, Mure, Aluminija, Radomelj, Izole in Gorice, kot nogometaš pa je največ zadetkov v 1. SNL dosegel v dresu Celja. Od leta 2013 do 2015 je deloval v Savdski Arabiji.
Kako pa vas doživljajo v Severni Makedoniji? Za Slovenca, Makedonca ali kaj vmes?
Imajo me za slovenskega Makedonca. Torej podobno, kot bi obravnavali nekoga, ki se je rodil slovenskim staršem v Argentini in bi bil argentinski Slovenec. Makedonci me uvrščajo med diasporo, a jim vselej povem, da se čutim Slovenca. To sem jim že večkrat povedal, to pogosto povem tudi očetu. S tem nimam težav. Zdaj …
Te zadeve bi lahko pojasnjeval na dolgo, ne vem, ali imamo ravno dovolj časa, na kratko povedano pa bi vse skupaj strnil v misel, da verjamem v nacijo in državo, ne pa narod.
Tikveš pod vodstvom slovenskega stratega trenutno zaseda visoko četrto mesto.
Res velja stereotip, da je ligaški nogomet v Severni Makedoniji siromašen in na za vsaj razred slabši ravni kot v Sloveniji?
Žal veliko tega drži. Organizacija tukajšnjega prvoligaškega tekmovanja bi lahko bila mnogo boljša. Zelo peša, kar mi ni všeč. V Makedoniji imamo enak ligaški model kot v Sloveniji. Nastopa deset klubov, vsak bo odigral 36 tekem. Obstaja pa težava, saj o tem, kdaj bomo konec tedna sploh igrali tekmo, ponavadi izvemo šele v ponedeljek ali pa torek. Torej le nekaj dni pred samo tekmo.
Organizacija tekem poteka na osnovnošolski ravni in ne predstavlja nič dobrega za nogomet. Vodilni možje, ki o tem odločajo, bi se morali pogledati v ogledalo in doumeti, da je makedonska liga edina na svetu, kjer šele v torek izveš, kdaj boš konec tedna sploh igral tekmo. Res nenavadno.
Klubi smo glede tega enotni. Med seboj se o tem pogovarjamo in opozarjamo na te stvari, a se ne zgodi nič. Zakaj? Vsi smo našli razloge, nobeden pa ne najde rešitve. Vsi so močni, ko razlagajo o težavah, a je težava, ker vodstvo tekmovanja vsakršno kritiko doživlja kot napad na osebni ravni. To pa ni dobro.
Kakšna pa je infrastruktura?
Slaba. Glede tega se ne moremo slepiti. Je pa po drugi strani na višji ravni vsaj logistika. V Makedoniji najdeš tudi avtoceste, večja mesta so dobro povezana. V dveh urah in pol lahko prideš povsod, kar je zelo priročno.
Slovenec makedonskih korenin kar ne more verjeti, s kakšno organizacijo prvoligaških tekem ima opravka kot trener Tikveša.
Sodeč po rezultatih predstavljate posrečeno rešitev za trenerja Tikveša. Po osmih krogih ste, pa čeprav ne spadate med favorite, na visokem četrtem mestu.
Sestavili smo dokaj novo in mlado ekipo, ki je nato dobila še novega trenerja (smeh, op. p.). Smo dinamični in gledljivi, kar mi je všeč, glede na to, da smo skoraj najmlajši v ligi, pa se zaradi pomanjkanja izkušenj normalno prikradejo ob naših igrah tudi napake. Upam, da bo teh v prihodnje čim manj in da na lestvici pridemo še višje, kot je bil Tikveš v prejšnji sezoni. Takrat je bil peti, letos želimo še višje. Za zdaj nam gre dobro.
V uvodnih osmih krogih je bil dvakrat izbran za najboljšega trenerja kroga:
Zelo redko izgubljate. Na osmih tekmah ste ostali brez točk le enkrat.
Doživljamo spodrsljaje s slabšimi tekmeci, z boljšimi pa nam gre kar dobro. Bliža se druga četrtina prvenstva. Verjamem, da so nas tekmeci od začetka sezone malce podcenjevali in se bodo zdaj drugače pripravili na nas. Zato bo treba nekaj dodati v naši igri, da zadržimo takšen ritem osvajanja točk tudi po reprezentančnem premoru.
Kar zadeva reprezentančni premor, se bosta zvečer na stadionu Stožice predvajali obe himni, tako slovenska kot makedonska, ki sta vam verjetno zelo blizu.
Kot prvo lahko povem, da makedonske niti ne poznam. Saj sem jo že slišal, kaj več pa o njej ne bi mogel povedati. Preprosto nisem toliko v tem.
Moje korenine so pač multinacionalne. Danes smo ujetniki te države. Čez sto let pa morda ne bo več obeh držav, zato si s tem ne delam iluzij. Zgodovina nas uči, da se meje in države hitro menjajo.
Jabolko ne pade daleč od drevesa. Oliverjev sin Gabriel Bogatinov je letos že zaigral za kadetsko reprezentanco Slovenije. Spomladi je nastopil tudi proti Severni Makedoniji. Njegova stara starša prihajata iz makedonskega mesta Kočani, ki leži blizu bolgarske meje.
Kakšno pa je dogajanje v Severni Makedoniji glede političnih tenzij? Leta 2001 je bilo zelo burno, saj so izbruhnili oboroženi spopadi med makedonsko večino in albansko manjšino.
Zdaj je veliko bolj mirno. Zadeve potekajo dvojezično, kar se pozna tudi na igrišču. So klubi, ki so striktno makedonski ali pa polni Albancev. Vseeno pa ne gre to v takšno skrajnost, s katero imajo denimo opravka v Bosni in Hercegovini, kjer so prisotne tri entitete. V makedonskem nogometu se igralci v klubih tudi povezujejo. Sam niti ne vem, kdo je kdo, niti me ne zanima. Ekipa je pač sestavljena iz tistih igralcev, za katere menimo, da so dobri in jih potrebujemo za uresničitev ciljev.
Glede na veliko število tujcev, ki igrajo v vašem klubu, prevladujejo zlasti Afričani, je verjetno v ligi prisotno tudi veliko finančnih mecenov, da si lahko kaj takega sploh privoščite.
Klub je v zanimivem solastništvu. Skoraj polovičnem. Občina z županom si lasti 49, ljudje iz Turčije pa drugih 49 odstotkov. Kje sta preostala dva odstotka, niti ne vem. Takšen model za partnerstvo velja od januarja. Za zdaj je sodelovanje uspešno.
Tikveš je prvič nastopil v Evropi leta 2024. V kvalifikacijah za konferenčno ligo je izpadel proti islandskemu Breidabliku.
Kar niste dočakali v Mariboru, kjer ste eno leto opravljali vlogo športnega direktorja, a nato leta 2021 zapustili Ljudski vrt, in tako za nekaj let zgrešili prihod prihodnjih turških vlagateljev, doživljate torej zdaj v Kavadarcih.
Makedonija je kulturno precej vezana na Turčijo. Je multinacionalna država. Mimogrede, naš lastnik (Sezer Bravo, op. p.) je rojen v Makedoniji. Kot petletni otrok se je nato z družino preselil v Istanbul, tako da zna malce govoriti tudi makedonsko. Vrnil se je nazaj, saj čuti tukaj nekaj posebnega.
Kraja rojstva ne izbiraš. Sam sem rojen na Jesenicah. Vedno, ko se vrnem tja, začutim neko posebno energijo. Ne glede na to, kaj si Slovenci mislijo o Jesenicah (smeh, op. p.), je to zame najlepši del zemlje. Vsi silni hribi, pa vmes reka Sava ter železarna po celi dolžini. Dobro, zdaj dimnik ni več aktiven. Ko preživiš tam celotno otroštvo, te seveda prevzamejo čustva. Poseben naboj.
Kakšen naboj pa imajo Makedonci, ko nanese beseda o njihovi nogometni reprezentanci, ki bo zvečer gostovala v Ljubljani?
Reprezentanci kaže slabo. Ni kaj pretirano optimistično. Selektor Goce Sedloski je bil na odgovoren položaj postavljen kot legenda makedonskega nogometa, da bi v najtežjih kriznih časih skušal opraviti menjavo generacij. Igralci, kot je legendarni Goran Pandev, so zaključili kariero. Prihaja nova, mlajša generacija. Makedonci so zaradi tega v težavah.
Dovolj nazoren je že podatek, da na zadnjih petih tekmah sploh niso dosegli zadetka (0:4 z Dansko, 0:0 z Irsko, 0:0 z BiH, 0:4 s Turčijo in 0:3 s Švico, op. p.). Obramba je dokaj luknjičasta. Vodo spušča na vseh straneh, če se lahko tako izrazim. Pa še nekaj je. Makedonci na vratih nimajo takšnega vratarja, kot je Jan Oblak, da bi ubranil toliko izjemnih strelov.
Švica je še podaljšala rezultatsko krizo Severne Makedonije (3:0), ki ni dosegla zadetka že na peti tekmi zapored.
V soboto je Severna Makedonija prepričljivo izgubila domačo uverturo v ligi narodov proti Švici z 0:3.
Moramo si priznati, da je Švica res močna. Na letošnjem svetovnem prvenstvu je pokazala, da spada med deset najboljših reprezentanc na svetu. Švicarji so v formi in dobro uigrani. V Skopju so po vodstvu z 2:0 v bistvu ustavili svoj stroj. Zavedajoč se, da jih v kratkem času v ligi narodov čakajo še tri tekme, so nekoliko varčevali z močmi.
Malce pred tem, zgodilo se je isti dan, je Slovenija doma po hudem trpljenju v drugem polčasu remizirala s Škotsko.
Spremljal sem tekmo in videl, kako nas je Oblak reševal. Sploh ne vem, kaj reči. Ko gledam tako z distance, vem, da ti fantje zmorejo več. Konec koncev sem jih gledal osebno na Euru 2024 in videl, kaj vse znajo. Kek je takrat postavil visoke standarde. Da je lahko Slovenija tako igrala z Angleži in Portugalci, ni bilo kar tako. Šeško bi danes, ko je dve leti starejši in bolj izkušen, morda izkoristil tisto priložnost, ki se mu je takrat ponudila proti Portugalski.
Za razliko od Makedoncev nimamo težav z novo generacijo. Celo nasprotno. Naša generacija raste. Šeško se razvija, Oblak je v letih, ko je na vrhuncu. Imamo dobre obrambne igralce, v napadu rastejo Vipotnik, Šturm in ostali. Makedonija tega nima. Osrednji imeni sta Elmas in Bardhi … Elmas nima težav z leti, ampak zaradi drugačnih razlogov. Bardhi tako kot zadnja linija že čuti težave, saj jih je večina že starejših od 30 let. Tudi napadalci niso več rosno mladi.
Kapetan Severne Makedonije je 31-letni Enis Bardhi, ki nastopa za turški Konyaspor.
Makedonija v napadu nima več zvezdnika, kakršna sta bila v preteklosti Darko Pančev ali pa Goran Pandev. To je pokazala tudi proti Švici, ko ni niti enkrat streljala v okvir vrat. Razmerje je bilo 11:0 za goste, Makedonci so bili nemočni, kar je svojevrstna sramota. Na tej tekmi je bil prvi zvezdnik Elmas na krilu povsem odrezan od sveta. Morda bo zdaj na tekmi v Ljubljani njegov selektor presenetil in ga postavil bližje golu, kdo ve.
Doživljajo Makedonci po tako skromnih predstavah zadnje mesto v skupini lige narodov kot realnost?
Da. Optimizem Makedoncev je povsem splahnel. Saj sploh ne morejo doseči gola! Iščejo rešitve in menjajo sisteme, a se bojim, da nimajo dovolj kakovosti. Mogoče bi lahko v Sloveniji malce več kreirali v igri, kot so jim to dovolili Švicarji. Zagotovo bodo kaj menjali v ekipi. Ne vlada pa nič kaj pozitivno vzdušje v njihovem taboru. Makedonci se še iščejo.
Torej je to idealna priložnost za varovance Boštjana Cesarja, da izkoristijo prednost domačega igrišča in pozdravijo prvo zmago v letošnji ligi narodov?
Lahko bi tako dejali. Kar se tiče Makedoncev, imam občutek, da bi lahko Slovenija zatresla njihovo mrežo tudi brez Šeška. Imamo Vipotnika in Šporarja ter številne druge, ki znajo zabiti tudi z druge linije. To je izziv. Za obrambo pa me ne skrbi. Vsaj proti Makedoncem me ne bi smelo.
Slovenija se bo danes pomerila s tekmecem, ki čaka na zmago že več kot leto dni. Severna Makedonija na zmago čaka že devet tekem. Nazadnje je zmagala 7. septembra 2026, ko je premagala Liechtenstein s 5:0.
Bo pa zanimivo v zvezni vrsti spremljati dvoboj 19-letnega Mateja Gashtarova in veliko bolj izkušenega Timija Maxa Elšnika, ki sta soigralca pri Crveni zvezdi. Prisotno bo veliko duelov, pomembno pa bo, kdo bo močnejši na sredini igrišča. Makedonci imajo Bardhija, ki igra v Turčiji, ter Elmasa, ki je član Atalante. Ne bi podcenjeval zvezne vrste Makedoncev, kar zadeva njihova napad in obrambo, pa ne morejo priti preveč daleč.
Je pa liga narodov vendarle nadomestek prijateljskih tekem. Prvenstveno je, takšen je moj pogled, namenjena uigravanju za kvalifikacije za Euro 2028. Dobro, nosi tudi nekaj tekmovalnega naboja, a bi vseeno na to tekmovanje morali gledati celostno, torej kot pripravo za kvalifikacije. Da skušaš uigrati ekipo, da boš najboljši v kvalifikacijah. Kek je dal Sloveniji neki standard. Vemo, da ti igralci zmorejo več. Če nam bo uspelo pripeljati igro na tisto raven, bo to že veliko. Proti Škotom je bilo videti slabo.
Omenjal se je padec igralcev v fiziki.
Res je. A ta padec se je zgodil kot posledica drugih stvari. Ko ti ne uspe najti ravnotežja v tekmi, trpiš. Luknja pa je bila nekje drugje. Ko nekje pušča, je treba to luknjo zamašiti, drugače je prisotno preveč pritiska. Ko te nekdo preteče in začneš dihati s škrgami, si z razlogom na škrgah.
Je pa dobra stvar, da so imeli željo. To je pozitivno. Zdaj pa moramo ugotoviti, kaj je bilo narobe proti Škotski. Škoti so zagotovo odlični v zvezni vrsti, a je bila Slovenija v preteklosti tudi proti močnejšim reprezentancam od Škotske bistveno manj na škrgah. To je neki izziv za selektorja, za vse skupaj, da analiziramo tekme v ligi narodov in najdemo sami sebe. Da se bomo lahko zaradi tega čez dve leti znova veselili in hodili na tekme Eura 2028. To mora biti cilj.
Eljif Elmas, Makedonec turških korenin, je leta 2019 spravil Jana Oblaka in Slovenijo v težave, ko je dosegel na dvoboju v Skopju dva zadetka za zmago z 2:1. Takrat je veljal za supertalenta, imel je šele 20 let. Zdaj je posojeni nogometaš Leipziga na delu pri Atalanti, kjer pa ne igra veliko.
Danes je lahko prav posebna tekma, saj sta oba selektorja, tako Cesar kot Sedloski, nenazadnje sta celo skupaj igrala za Dinamo, znana po svojih defenzivnih vlogah. Bila sta nepopustljiva in borbena branilca. Oba se zdaj kot selektorja ne ubadata z vprašanjem, kako izboljšati obrambo, ampak kako najti luknjo v nasprotni obrambni vrsti. Pri tem jima pomagata vrhunska nekdanja napadalca. Cesarju Novaković, Sedloskemu pa Pandev, ki je športni direktor reprezentance. Želim veliko sreče Sloveniji, da izkoristi priložnost v ligi narodov in se dobro pripravi na kvalifikacijske tekme, ki bodo štele največ.
Kaj pa makedonski reprezentant Dimitar Mitrovski? Nogometaš Olimpije pozna odlično pozna Stožice in bi bil lahko poseben adut gostov.
Ne vem, ali bo sploh začel dvoboj. Je pa po drugi strani povsem možno, da bo selektor Sedloski kaj menjal tudi pri napadalcih. Če niso dosegli zadetka že pet tekem, bi lahko morda kaj odigral tudi na to karto. Mitrovskega je v življenje vrnil Jugoslav Trenčovski. K Olimpiji je prišel kot velika okrepitev, to je bil velik transfer za slovenski nogomet, a ni dal tistega, kar se je od njega pričakovalo. Odkar je začel bolje igrati, se dviga tudi Olimpija. Za to je zaslužen Jugoslav. Zdaj pa, koliko ga bo Sedloski izkoristil?
Danes se bodo na tekmi med Slovenijo in Severno Makedonijo na nasprotnih straneh srečali trije reprezentanti, ki nastopajo za Olimpijo. Slovenca Matevž Vidovšek in Jošt Urbančič ter Makedonec Dimitar Mitrovski. Barve zmajev je pred desetletjem branil tudi Oliver Bogatinov, ko je pomagal pri delu Marijanu Pušniku.
Lahko bi predstavljal močno orožje. Da pa bi premagal še Oblaka, bi morala slovenska obramba resnično močno popustiti. No, pa tudi … Saj smo videli proti Škotom, kako je Oblak tudi v tem primeru branil priložnosti ena na ena.
Za koga boste zvečer stiskali pesti na srečanju med Slovenijo in Severno Makedonijo, torej državama, med katerima ste razpeti tako družinsko kot poslovno?
Seveda za Slovenijo. Z njo sem veliko bolj povezan. Že vse od otroštva. Zagotovo bom navijal za Slovenijo.
Darko Pančev, nekdanji strah in trepet branilcev, spada med največje velikane v zgodovini makedonskega nogometa.
Slovenija in Severna Makedonija imata bogato zgodovino medsebojnih tekem, v kateri so izrazito uspešnejši "nekdanji bratje" iz juga Balkana. Na sedmih tekmah so zmagali kar štirikrat, Slovenija pa le enkrat. Makedonci z ogromnim ponosom nosijo v srcu prav prvo tekmo, ki je bila sploh njihova krstna v obdobju državne samostojnosti. Takrat so leta 1993 v Kranju ugnali Slovenijo kar s 4:1.
Te tekme se dobro spominjam. Zakaj? Ker sem bil prisoten na njej. S staršema sem jo na stadionu Stanka Mlakarja spremljal v živo. Imel sem 15 let in igral za kranjski Triglav. Na tribunah se je čutilo, da poteka nekaj čustvenega. Spremljal me je občutek, da jih je več navijalo za Makedonijo.
Je pa celotna tekma minila brez tenzij. Bolj korektne tekme v življenju še nisem videl. To je bila čista športna tekma. Jani Pate me je navdušil s prostim strelom, najbolj pa sem z očmi požiral podaje Darka Pančeva. Občudoval sem ga, kako je znal odlično igrati z obema nogama, in si očital, zakaj gre meni tako dobro zgolj z levo nogo (smeh, op. p.). Tehnike Pančeva, kako lahkotno in spretno je dosegal pri Zvezdi zadetke, nikoli ne pozabiš. Danes so napadalci na drugačni ravni, saj je bolj prisotna fizika. Zdaj se bolj lomi štoperje, če se lahko tako izrazim, včasih pa so prevladovali fini dotiki. Če imaš oboje, pa si lahko na konju.
Je v Makedoniji še prisotna jugonostalgija, ki jo je znala nekoč poudarjati krilatica Od Triglava do Vardarja?
Ne. Veliko več je debate o lastni identiteti. O trpljenju, kako je bilo dobiti lastno priznano državo, ki si že 20 let prizadeva, da bi jo sprejeli v evropsko skupnost, a ji pri tem nagajajo določeni sosedje. Zato poteka veliko več debate o brezupju, da ne morejo priti v EU.
Ljudje iščejo tako priložnosti, kako čim prej zapustiti državo, kar potrjuje tudi demografska slika. Veliko mladih odhaja v tujino. Ogromno sezonskih delavcev je zlasti na Hrvaškem. Zapustijo Makedonijo, delajo sezonsko v tujini in pridejo nazaj.
Tikveš iz Kavadarcev je dosegel največji uspeh v sezoni 2023/24, ko je osvojil makedonski pokal. V obdobju Jugoslavije je igral pet sezon v drugi ligi. Njegov vzdevek je Lozari (vinogradniki).
Lahko pa se vseeno pohvalim, da mesto Kavadarci kar izstopa. Sploh z vidika župana Mitka Jančeva, ki je usmerjen izrazito proevropsko. Vsi ga imajo radi. Ni osebe v mestu, ki bi bila nezaposlena. Razen če pač noče delati. Župan zna pripeljati investitorje in graditi tovarne ter odpirati nova delovna mesta. Tako prihajajo v Kavadarce na delo tudi ljudje z okoliških krajev. Kavadarci je čisto, urejeno in proevropsko mesto, županu pa pripisujejo v prihodnji premierski položaj v državi, saj je izredno priljubljen.
Pa ima župan Kavadarcev, od koder prihaja klub Tikveš, tudi posluh za nogomet?
Ima. Hkrati pa ima posluh tudi za ljudi. Veliko se druži z navijači. Je zelo ljudski. Leta 2021, ko je prišel Tikveš v prvo ligo po 20 letih, je izpolnil obljubo in priredil izjemno proslavo. Skupaj z navijači je proslavljal, celo mesto je gorelo. Ni ga človeka, ki mu ne bi želel pomagati v mestu.
Župan Mitko Jančev je velik navijač Tikveša:
Pa ni le uspešen politik, ampak tudi uspešen podjetnik. Ima svoje tovarne z vodo in sokom. Je oseba, ki predstavlja prihodnost makedonske politike. Upam, da tudi mi z nogometno ekipo predstavljamo prihodnost makedonskega nogometa. Da se uvrstimo v Evropo. To je neka naša tiha želja, ki je ne smemo povedati naglas. Če bi jo, bi nam lahko hitro prodali najboljše igralce, za katere po dobrih igrah že raste zanimanje. Prejemamo že ponudbe, zdaj pa bo to stvar naših lastnikov, ali želijo zanje kaj iztržili ali iti naprej. Veliko je dejavnikov.
Lahko pa povem, da bi Tikveš, če bi nam prodali najboljšega napadalca, postal to, kar je denimo Slovenija brez Šeška ali pa Makedonija brez Pandeva, ko je ta končal kariero.
Goran Pandev je dvojni makedonski rekorder. Zbral je rekordno število nastopov (122) in zadetkov (38) za reprezentanco. Zdaj je športni direktor izbrane vrste.
Do kdaj pa imate sklenjeno pogodbo s Tikvešom?
Ko sem prišel, sem podpisal dveletno pogodbo. Bomo videli, kako bo potekalo. Najbolj si želim, da bi bili šefi zadovoljni. Da bi bil zadovoljen župan. Če bodo dobri rezultati, se bodo ljudje lepo počutili, tako pa bomo lahko lažje tudi prodali kakšnega igralca. Če se uvrstimo v Evropo, bo prišel tudi denar. Za zdaj smo na tej poti. Smo pa šele na začetku, saj se sploh še ni končala prva četrtina sezone. Želimo zadržati mesto med najboljšimi štiri.
V Makedoniji je tako, da s Škendijo in Vardarjem ne moreš tekmovati, saj sta premočna in prevelika. Tudi Struga in Sileks imata tradicijo. Te ekipe so pri vrhu že deset let. A želim zrušiti tradicijo. Tako kot želim danes Sloveniji, da zruši tradicijo proti Makedoniji in jo prvič premaga na tekmi, ki šteje za točke. Čas je za rušenje tradicij.
