Dnevi največje slovenske športne evforije

Res je, da si Peter Prevc, Tina Maze, slovenski rokometaši, košarkarji in še kdo zaslužijo globok poklon, a ne glede na to, da so (bili) na svojih področjih uspešnejši od nogometašev, jim takšne športne evforije, kot smo jo spremljali na začetku tisočletja ob pravljičnem popotovanju četice takratnega idola slovenskega naroda Srečka Katanca po Belgiji in Nizozemski, v državici na sončni strani Alp, kot radi poimenujemo majhno državo, v kateri živimo četrt stoletja, nikoli ni uspelo pričarati.

Slovenski nogometaši, Zlatko Zahović, Darko Milanič, Aleš Čeh in preostali, ki jih je takrat znal našteti prav vsak, so sedem mesecev pred tem glas o mladi državi ponesli marsikam zunaj njenih meja, predvsem pa poskrbeli, da se je znotraj teh meja v tistih mesecih, tednih in dnevih govorilo bolj ali manj samo o nogometu. Odštevanje se je začelo z golom Mirana Pavlina v zasneženem Kijevu novembra leto pred tem in vrhunec doseglo 14. junija leta 2000 v Charleroiju. Belgijskem mestu, ki ima v srcu vsakega navijača slovenske nogometne reprezentance prav posebno mesto.

Neverjeten debi, ki je šel v anale evropskih prvenstev

Neverjetna ura nogometa Slovencev v Charleroiju. In kakšen vrhunec je bil to! Na štadionu belgijskega prvoligaša Sporting Charleroija se je zbralo štiri tisoč slovenskih navijače. Številka, ki so jo lahko tisti, ki so delali v slovenskem nogometu, le nekaj let pred tem sanjali že na domačih tekmah izbrane vrste. Pa tudi klubskih, če smo iskreni. Imeli so kaj videti.

Prva ura tekme prvega kroga skupine C proti Jugoslaviji je bila morda najboljša, prav gotovo pa najbolj orgazmična za slovenskega navijača v zgodovini reprezentance, za katero stiska pesti. Zahović za 1:0 v 23., Pavlin po Zahovićevi podaji za 2:0 v 53. minuti in že tri minute pozneje Zahović po Pavlinovi podaji za 3:0.

Majhna Slovenija je pred svojo nekdanjo veliko sestro, v očeh katere je bila v časih sobivanja vseskozi le smučarska država, iz katere prihajajo marljivi, a ne preveč dobri nogometaši, vodila za tri zadetke in imela njeno glavo na pladnju. Ko je Jugoslavija po slabi uri igre ostala še brez izključenega nogometaša, se je zdelo, da ji jo je tudi odbila. Pa ji je ni.

V vsega sedmih minutah smo videli enega izmed največjih preobratov v zgodovini največjih nogometnih tekmovanj. Trije goli v mreži Mladena Dabanovića in remi. Točka, ki bi jo pred prvim sodnikovim žvižgom navdušeno sprejeli, a je tokrat poskrbela za nemalo solz in predvsem za vprašanje: "Kaj se je pravkar zgodilo?!" Vprašanje, na katerega pravega odgovora še danes nima nihče.

Ko so prišli na ogrevanje, so obnemeli

Kakorkoli že, po tekmi, ki jo mnogi strokovnjaki označujejo za eno najboljših v zgodovini evropskih prvenstev, se je nogometna evforija v Sloveniji še povečala. Medtem se je reprezentanca preselila v drugo državo, na Nizozemsko in v Amsterdamu, na tekmo proti Španiji, in doživela nov šok. Ko so Zahović in soigralci prišli na ogrevanje, so se vsi, od prvega do zadnjega, naježili. Na tribunah so z izbuljenimi očmi spremljali množice rojakov. "Slovenija, Slovenija, Slovenija!" je glasno donelo iz njihovih ust. Zbralo se jih je neverjetnih in za tekme na tujem rekordnih, tako bo verjetno še kar nekaj časa, deset tisoč.

Takole je Zlatko Zahović zatresel mrežo Španije, a je Slovenija kljub temu ostala praznih rok.

Nogometaši, na drugi strani so bili izrazito favorizirani, a takrat še večni poraženci Španci, so čutili, da za njimi stoji vsa Slovenija. Tako so tudi zaigrali in se pogumno borili, a spet plačali davek neizkušenosti in ostali praznih rok. Gol Špancev na začetku tekme in še drugi takoj po slovenskem izenačenju, med strelce se je vpisal kdo drug kot Zahović, sta poskrbela, da so Slovenci zelenico domovanja slovitega Ajaxa zapustili ponosno, a z grenkim priokusom.  

Izpadli, a odšli kot junaki

Pred zadnjo tekmo z Norveško v Arnhemu - več kot štiri tisoč Slovencev, kolikor se jih je zbralo v tem nizozemskem mestu, takrat ni bilo več presenečenje - so imeli Katančevi fantje še možnosti, da bi v primeru zmage nad Skandinavci in poraza Srbije proti Španiji, ki so ga tudi dočakali, celo napredovali iz skupine, a se to ni zgodilo. Proti reprezentanci, ki jim je v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo prizadejala dva grenka poraza, so, predvsem v drugem polčasu, zaigrali sijajno, a poti do gola niso našli.

Slovenci so se po remiju brez zadetkov proti Norveški poslovili od svojega prvega velikega tekmovanja.

Remi brez zadetkov je bil vsekakor lep uspeh, a ni bil dovolj. Razočarani, a s priponko ene izmed najprijetnejših osvežitev festivala evropskih nogometnih reprezentanc so lahko slovenski nogometaši takrat zapustili svoje prvo veliko tekmovanje in se domov, čeprav že po treh tekmah, vrnili kot veliki junaki.

Prva in najboljša

Resda jim je že čez dve leti uspelo še drugič in še šest let pozneje tretjič, takrat že v povsem spremenjeni zasedbi z Matjažem Kekom na čelu, a zgodba, ki so jo spisali takrat, je bila in še vedno ostaja nekaj posebnega. Bila je pravljična, bila je najboljša in bila je - prva.

Slovenija : Jugoslavija 3:3 (1:0)

Štadion Stade du Pays, gledalcev 13.000, sodniki: Pereira (Portugalska), Grigorescu (Romunija), Dante (Mali).

Strelci: 1:0 Zahović (23.), 2:0 Pavlin (53.), 3:0 Zahović (56.), 3:1 Milošević (66.), 3:2 Drulović (70.), 3:3 Milošević (73.).

Slovenija: Dabanović, Milinović, Milanič, Galić, Novak, Čeh, Udovič (od 62. Ačimović), Zahović, Pavlin (od 74. Pavlović), Rudonja, Karič (od 77. Osterc).
ZR Jugoslavija: Kralj, Dudić, Jokanović, Djukić, D. Stanković (od 36. Stojković), Jugović, Mijatović (od 80. Kežman), Mihajlović, Drulović, Kovačević (od 46. Milošević), Nadj.

Rumeni kartoni: Milanič, Mihajlović.
Rdeč karton: Mihajlović (59.)

Slovenija : Španija 1:2 (0:1)

Štadion Arena, gledalcev 38.000, sodnik Merk (Nemčija).

Strelci: 0:1 Raul (4.), 1:1 Zahović (59.), 1:2 Etxeberria (60.).

Slovenija: Dabanović, Milanič (od 68. Knavs), Galić, Milinović, Novak, Čeh, Pavlin (od 82. Ačimović), Karić, Zahović, Udovič (od 46. Osterc), Rudonja.
Španija: Canizares, Salgado, Hierro, Abelardo, Aranzabal, Etxeberria, Guardiola (od 81. Helguera), Valeron (od 88. Engonga), Mendieta, Raul, Alfonso (od 71. Urzaiz).

Rumeni kartoni: Pavlin, Milanič, Čeh, Karić; Aranzabal, Urzaiz.

Slovenija : Norveška 0:0

Štadion Gelre Dome, gledalcev 20.000, sodnik Poll (Anglija).

Slovenija: Dabanović, Milinović, Galić (od 83. Ačimović), Knavs, Novak, Čeh, Pavlin, Rudonja, Karić, Zahović, Šiljak (od 86. Osterc).
Norveška: Myhre, Bjoernebye, Bragstad, Eggen, Bergdoelmo, Mykland, Solbakken, Carew (od 62. Bakke, od 82. Strand), Solskjaer, Iversen, Flo.

Rumeni karton: Mykland (21.), Pavlin (41.), Solskjaer (60.),