Slovenska reprezentantka z najslavnejšim bratom

Športna družina: Teja in Jan Oblak.

V torek so njene nekdanje soigralke, košarkarice Celja, odigrale prvo tekmo finala slovenskega košarkarskega prvenstva in gladko ugnale Triglav. Vseeno pa Teja Oblak ni spremljala savinjsko-gorenjskega obračuna. Čakal jo je ogled občutno pomembnejše tekme. V Münchnu je namreč na tribunah mogočne Allianz Arene, kjer domuje Bayern, stiskala pesti za mlajšega brata Jana Oblaka, ki se je s soigralci iz Atletica veselil preboja v veliki finale nogometne lige prvakov.

"Ne najdem besed, s katerimi bi opisala čustva, ki so me prevevala med tekmo Janovega Atletica z Bayernom. Dan potem je nato vselej lepo spremljati medije, v katerih lahko o bratu zasledim le lepe besede. Prejela sem tudi veliko sporočil o odmevnosti tekme v tujini in čestitk. Že jaz sem jih prejela ogromno. Ne predstavljam si, koliko jih je Jan," pravi 25-letna Škofjeločanka, ki si bo 28. maja v živo ogledala tudi finale lige prvakov v Milanu, pretekli mesec pa se je z bratom dober teden družila v Madridu.

Evforija le med navijači

Teja bo pesti za brata stiskala tudi 28. maja v Milanu.

"Ves čas sva v stikih, čeprav je jasno, da je trenutno na prvem mestu kariera. To sem občutila tudi ob nedavnem obisku Španije. Jan je zelo osredotočen. Po vsaki dobri tekmi ve, da sezone še zdaleč ni konec. Tudi po torkovem uspehu v Münchnu ni bilo zaznati niti trohice evforije. Morda med navijači, v klubu pa dobro vedo, da osrednje tekme sezone šele prihajajo," pravi Oblakova, ki spremlja, kako brat bije bitko na dveh frontah. Atletico ima namreč ob dosegljivem pokalu za naslov najboljšega kluba v Evropi tudi realne možnosti za naslov državnega prvaka v Španiji, kjer navijači spremljajo krčevit troboj z Realom in Barcelono.

Z žogo v zibelki

Bratova zgodba o uspehu Tejo navdušuje, ne pa tudi preseneča. "Žoga mu je bila položena v zibelko. Zanimivo je, da je že od mladih nog govoril, da bo postal profesionalni nogometni vratar. Ta osredotočenost je navdušujoča, prinesla pa je tudi veliko trdega dela in odrekanj. No, v športu je vedno potreben tudi kanček sreče. Jan jo je na svoji poti imel, a do statusa, ki ga krasi danes, je prišel predvsem na račun trdega dela," pripoveduje dobri dve leti starejša sestra prvega vratarja slovenske nogometne reprezentance in tista, ki je strele proti Janovim vratom sprožala še pred Lionelom Messijem, Cristianom Ronaldom ali pa osmoljencem torkove tekme Thomasom Müllerjem.

"Lahko se pohvalim, da sem ga večkrat tudi premagala," v smehu poudarja mlada Gorenjka in dodaja: "A to je bilo že pred davnimi leti. So pa to lepi spomini. Kot brat in sestra sva se veliko igrala. Res je, da včasih tudi stepla. Še celo v hiši sva brcala žogo, še posebej pa sva se razživela na igrišču. Košarka ali nogomet, pomembno je bilo, da je bila nekje med nama žoga."

V košarkarsko Evropo je Teja Oblak zakorakala iz Celja.

Od igre do kruha

A igra je hitro prerasla v resno ukvarjanje s športom in nazadnje v službo. Medtem ko Jan blesti v Španiji, je za Tejo uspešna sezona v dresu ekipe Good angels iz Košic. Pretekli mesec je s soigralkami premoč v slovaški konkurenci kronala z zmagoslavjem v državnem prvenstvu, dokazovala pa se je tudi v evroligi in evropskem pokalu. "S sezono sem lahko zadovoljna, saj sem stopila stopnico višje. Žal mi je le, da se je naša pot v evropskem pokalu končala v četrtfinalu," pravi 172 centimetrov visoka branilka, ki je v nasprotju s številnimi slovenskimi košarkaricami v domačih klubih popolna profesionalka.

"Organiziranost kluba ni primerljiva s Slovenijo. Res je sicer, da tukajšnje plače niso takšne kot v ruskih ali turških evroligaških klubih, vseeno pa lahko lepo živim in tudi nekaj privarčujem," pravi ena od najboljših slovenskih košarkaric, ki se ne namerava več vrniti na Slovaško. Po igranju za domačo Odejo, kranjskogorski HiT, Celje ter Polkowice na Poljskem in Good Angels na Slovaškem meni, da je napočil trenutek za korak naprej.

Prvič na EuroBasket?

Leta 2017 s Slovenijo na EuroBasket?

"Iščem novo okolje, ki bo finančno močnejše in mi bo predstavljalo še večji rezultatski izziv," pravi. Dodaja, da se v prihodnje ne bi branila niti poti, po kateri se podaja njena reprezentančna soigralka Nika Barič, ki glasno trka na vrata ženske različice lige NBA.

Še pred tem pa se bo skušala s slovensko izbrano vrsto prvič v zgodovini zavihteti na evropsko prvenstvo, ki ga bo leta 2017 gostila Češka. Z zmagama nad Latvijo in Litvo so izbranke selektorja Damirja Grgića na dobri poti k zastavljenemu cilju v kvalifikacijah, delo pa bodo v povratnih obračunih z baltskima tekmecema skušale dokončati novembra.

"Zdi se, da smo z eno nogo res že na EuroBasketu, a pred povratnima tekmama moramo razmišljati le o zmagah. V reprezentanci imamo odlično kemijo. Če bomo zdrave, ne vidim ovir. Želja pa je tako močna, da nam preprosto mora uspeti. Verjamem, da bi takšen uspeh povečal tudi zanimanje za žensko košarko v Sloveniji," je pogovor sklenila Teja Oblak.