Omić: Vse boste izvedeli ob pravem času

V Bosni rojeni 216 cm visoki center večkrat poudarja, da je najlepša leta po Ljubljani preživel v Španiji, kjer je igral za Gran Canario in Unicajo iz Malage. Letos se je preselil v Izrael, kjer ni takšno okolje kot na Iberskem polotoku, a si naredi tako, da mu nič ne manjka.

"Res, da to ni Španija, vendar je povsem normalno okolje. V Tel Aviv se odpeljem na morje. Kakšno uro potrebujem. Spoznal sem, da sem človek, ki rad živi ob morju," je iz Izraela sporočil Alen Omić.

Njegova ekipa Hapoel Jerusalem je sredi tedna v Eurocupu izgubila na domačem terenu proti Budućnosti. Poraza niso pričakovali, Hepoel pa po dveh krogih v tem evropskem klubskem tekmovanju še naprej ostaja brez zmage.

Na zadnji tekmi se je bolje počutil

Reprezentančna tema je pri Alenu Omiću še odprta. Foto: Vid Ponikvar Tokrat je Alen dobil nekoliko več priložnosti za igro, kar si tudi želi: "Malce nas boli, ker smo tako začeli. Lahko bi nam šlo bolje. Lovimo se še in spoznavamo. Upam, da pridemo na koncu tja, kamor želimo. Sicer pa vsi vemo, kako je pri meni. Ko minute nihajo in so menjave, sem drugačen na terenu, kot če imam kontinuirano odmerjen čas. Proti Budućnosti sem igral nekoliko več, ker se je soigralec, na žalost, poškodoval. In tako se bolje počutim, če sem na parketu dalj časa."

Zaradi reprezentančnih odsotnosti so se nekateri košarkarji priključili pozno in to se pri uigranosti še pozna, poudarja Omić: "Določeni košarkarji so imeli le nekaj prostih dni, nato pa smo takoj šli v Španijo, kjer smo težje trenirali, saj smo imeli šest tekem. Če bi v polni zasedbi začeli priprave 14 dni prej, bi bila zdaj zgodba na parketu drugačna."

Strahu v Jeruzalemu nima

"Nobenega strahu ni. Bil sem že v Turčiji, kamor so me takrat zaradi razmer vsi klicali, če sem ok. Ljudje so prijazni, vsi govorijo angleško." Foto: Sportida Na življenje v Jeruzalemu se je hitro navadil in je brez strahu, čeprav se v poročilih o tistem delu sveta velikokrat govori tudi z negativnim prizvokom: "Nobenega strahu ni. Bil sem že v Turčiji, kamor so me takrat zaradi razmer vsi klicali, če sem ok. Ljudje so prijazni, vsi govorijo angleško. Sicer pa je v prometu bistveno bolje kot denimo v Istanbulu, kjer sem se kdaj tudi več ur peljal na trening."

Njegovo ime pa je spet postalo aktualno tudi v Sloveniji. Novi selektor Rado Trifunović ga je namreč uvrstil na širši seznam košarkarjev za novembrski ciklus kvalifikacij za svetovno prvenstvo, v katerem bo Slovenija igrala doma proti Belorusiji in na gostovanju pri Španiji.

Reprezentanca? Ni še povsem jasno.

Bosta z velikim prijateljem Klemnom Prepeličem spet zaigrala skupaj v izbrani vrsti? Foto: Vid Ponikvar Na seznamu sta sicer dva košarkarja z zvezdico, drugi je Anthony Randolph, ki je dobil poleti prednost za nastop na EuroBasketu, na katerem je Slovenija nato osvojila zgodovinsko zlato medaljo.

Glede na napovedi težko pričakujemo, da bodo evroligaška moštva pustila svoje igralce, ki imajo pomembno vlogo v klubu, da se bodo udeležili reprezentančne akcije.

Vendarle je Evroliga takrat v polnem pogonu. Po tem takem bi se odprlo mesto za Omića.

A ni od selektorja odvisno, ali bo Omić igral. Omić bo tisti, ki bo povedal, ali bo nastopil za reprezentanco ali ne, potem ko je bil pred letošnjim poletjem vidno razočaran, ker so na Košarkarski zvezi Slovenije dali prednost Američanu.

In verjetno mu ne bo dišalo, da bi Sloveniji pomagal v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo, na prvenstvu pa bi nato prednost spet dobil Randolph. 

"S Trifunovićem sva se pogovarjala. Malce sva se lovila, a je šel pogovor v pravo smer. Čestital sem mu, da je postal selektor in da je to zanj nova izkušnja. Moja odločitev o nastopanju za reprezentanco bo znana v naslednjih dneh. S selektorjem se bova še slišala. Vse boste izvedeli v pravem času," je bil Omić skrivnosten in pustil to temo še za nekaj dni v zraku.

Po poškodbi Randolph, ki bo s košarkarskih igrišč odsoten približno en mesec, bi lahko prevzel tisto mesto z zvezdico v naši izbrani vrsti na tekmah z Belorusijo in Španijo.