Jordan: največji med največjimi

Mnogi so prepričani, da bo znamenita košarkarska "Hiša slavnih" šele s septembrskim sprejetjem novih članov na čelu z Michaelom Jordanom dobila pravi pomen. Njegovo zračno veličanstvo, "Air", MJ 23 … Dolgoletni član severnoameriške zasedbe Chicago Bulls, ki je sicer zadnje tekme v karieri odigral v dresu Washingtona, je v očeh številnih poznavalcev in ljubiteljev košarke eden največjih, če ne celo kar največji košarkar vse časov. Pravi ambasador tega športa je bil kar petkrat najkoristnejši igralec lige, desetkrat je bil izbral v peterko prvenstva, zbral je 14 nastopov na tekmi zvezd, z Biki je osvojil kar pol ducat naslovov prvaka lige NBA in bil ob tem vselej tudi najkoristnejši igralec finala, v domači zbirki pa ima tudi dve zlati olimpijski medalji. Sodi med redke košarkarje, ki se lahko pohvalijo z naslovom prvaka v ligi NCAA, olimpijskim zlatom in šampionskim prstanom lige NBA. Ob tem pa velja dodati, da njegov prispevek široko presega le golo statistiko in seznam dosežkov.

Ob Jordanovem imenovanju na seznam tistih, ki bodo septembra vstopili v Hiši slavnih, smo se pogovarjali s tremi slovenskimi košarkarji, ki so se na različne načine srečevali z legendarnim Američanom. Prvi ga je že v zgodnjih osemdesetih letih minulega stoletja spoznal Peter Vilfan. Mariborčan je tedaj kot jugoslovanski reprezentant večkrat gostoval v Združenih državah Ameriki in se srečeval s tamkajšnjimi univerzitetnimi ekipami. "Prvič sem se z njim srečal v Chapel Hillu, ko je bil še novinec. Že tedaj so vsi opozarjali nanj in trdili, da bo izjemen košarkar. Na tisti tekmi sem ga pokrival in mu šest minut uspešno preprečeval, da bi se vpisal med strelce. Nato pa mi je utekel za hrbet, prejel lepo podajo mimo moje glave in zabil. V tistem trenutku me je selektor Bogdan Tanjević zamenjal. Drugič pa sem proti Jordanu igral nekaj let pozneje v Zadru, ko je bil član ameriške univerzitetne selekcije. Vselej se rad pohvalim, da sem na tisti tekmi dosegel 27 točk, Jordan pa manj," pravi Vilfan in dodaja, da je prav Michael zanj največji med največjimi. "Z njegovo upokojitvijo se je kakovostna raven lige NBA krepko spustila in dvomim, da se bo še kdaj dvignila tako visoko," trdi vselej zgovorni Vilfan.

Gorenc: Z Jordanom 1:1

Še precej bolj pristnega druženja z legendarnim Američanom je bil deležen Boris Gorenc. Domžalčan je imel to čast, da je leta 1997 kar tri mesece treniral s Chicagom, in v Jordanovi družbi nastopil celo na turnirju Mc'Donalds v Parizu. "Zame so to nepozabni spomini. Jordan je vendarle največji košarkar vseh časov, zato je bilo le vprašanje časa, kdaj mu bodo namenili mesto v Hiši slavnih," pravi Gorenc, ki je pred slovesom od Chicaga s slovito številko 23 odigral celo igro 1:1. "Trenirati z Jordanom je velika čast. Ne le zame. Verjetno ni košarkarja na tem planetu, ki ne bi trdil tega. Ponosen sem na to izkušnjo. Kot anekdoto lahko povem, da sem ga tedaj skorajda vsak dan prosil za igro ena na ena, a moji prošnji ni ugodil. Šele ko je postalo jasno, da bom moral zapustiti Chicago in se vrniti v Evropo, je pristopil do mene in mi ponudil dvoboj. Seveda sem vabilo sprejel," se spominja nekdanji slovenski reprezentant, ki je dvoboj z velikanom izgubil čeprav je že krepko vodil. A ko se mu je ob vodstvu razvezal jezik, je leteči "bik" to hitro kaznoval.

Z Jordanom pa je v nekoliko drugačni obliki sodeloval tudi sedanji član rimske Lottomatice Primož Brezec. Na svoji drugi severnoameriški postaji, pri moštvu Charlotte Bobcats, se je spoznal tudi z velikim zvezdnikom. Čeprav mu je kot lastniku moštva bolj pristajala kravata, pa si kot športnik od nog do glave ni mogel kaj, da se ne bi "risom" večkrat pridružil tudi na treningih. "To se je žal začelo dogajati šele po mojem odhodu, tako da se ga bolj spominjam po tem, da je imel kar nekaj kilogramov viška," se v smehu spominja 216 cm visoki center in dodaja: "Name je pustil dober vtis. Zelo korekten človek. Tudi ko so me poslali v Detroit, me je poklical in obrazložil odločitev, ki je bila seveda poslovne narave." Sicer pa se tudi Primož strinja s prvima sogovornikoma. "Vsekakor je največji vseh časov. Morda sicer na vse skupaj gledam nekoliko drugače, skozi svoje oči. Vendarle sem premlad, da bi spremljal košarko, v času, ko sta imela glavno besedo Bill Russel in Wilt Chamberlain. V mladosti sem se tako navduševal nad Jordanom. Menim pa, da ima še vedno precejšnjo prednost tudi pred igralci kot so Kobe Bryant ali pa LeBron James," je razmišljanje sklenil Brezec.