Goran Dragić: Že lobiram, da bi bila z bratom soigralca

Goran Dragić se je v tej sezoni dobesedno izstrelil med najboljše v ligi NBA. Z vrhunskimi predstavami je celo med kandidati za lovoriko najkoristnejši igralec sezone (MVP). V povprečju dosega kar 20,6 točke, 6,2 podaje in 3,5 skoka na tekmo, pred kratkim pa je s 40 točkami postavil tudi točkovni rekord. Postal je tarča tekmečevih obramb, a je videti, da z izjemno lahkoto prebija zidove, ki mu jih postavljajo. Naredil je ogromen preskok, čeprav mu zaradi utrujenosti nagajajo tudi številne manjše poškodbe. Kljub vsemu ostaja nasmejan. Kaj ne bi bil, ko pa okoli prsta vrti velike igralce, kot so Tony Parker in preostali najboljši organizatorji igre na svetu …

Vaše vrhunske predstave so plod trdega in večletnega dela. Kdaj ste pri sebi začutili preskok, da ste zmožnih takšnih iger, ki jih kažete? Vedno sem verjel vase. Vedel sem, česa sem sposoben. Včasih tudi sam sebe presenetiš. Res je, da se da s trdim delom veliko narediti. Prav tako je pomembno, da si v pravem okolju, imaš pravega trenerja in soigralce. To, kar je v Phoenixu, je nekaj zelo lepega. Sezona je zame in za klub zelo uspešna.

Vsi otroci imajo bogato domišljijo in posnemajo svoje idole. Verjetno ste tudi vi tekali po igrišču in si predstavljali, da ste kateri od zvezdnikov, ki rešuje tekme in dosega 40 točk, kolikor je zdaj vaš rekord. Kdo ste bili takrat? Ko sem bil majhen, sem imel skoraj vsak teden drug obraz. Ko je Vince Carter zabil, sem bil on, potem sem bil Michael Jordan … Imel pa sem idola v Predragu Daniloviću, ko sem gledal Jugoslavijo. Tu je bil še Saša Djordjević. Nikoli nisem imel idola iz lige NBA, čeprav sem jo gledal. Večinoma sem iskal junake v svoji okolici.

V Evropi nikdar niste dosegli toliko točk kot zdaj v ligi NBA. Vaš evroligaški rekord je tako 22 točk. Kako se počutite na parketu, ko vam gre vse od rok, povrh vsega pa ste prav na vsaki tekmi zaradi vrhunskih predstav še bolj pod drobnogledom tekmečevih obramb? Vse zidove znate preskočiti ali jih obiti ...

Težje je igrati, a pravzaprav še vedno dosegam točke. Bolj se pripravljajo name. Proti vsaki ekipi se spoznam z drugačnim tipom obrambe. Ali me podvajajo ali gredo čez blok … Nikoli več ne gredo pod blok. Postavljeni zidovi? Pred tekmo ne morem vedeti, kako se mi bodo zoperstavili v obrambi, ampak znam predvideti. Vem, kaj moram narediti v določenih trenutkih. Vse skupaj je zame postala rutina. To sezono igram z izredno lahkoto.

Ali je ta sproščenost, ki jo kažete, tudi posledica tega, da imate ne samo tako dober odstotek meta za dve točki, ampak tudi za tri točke? Pri metu je vse v glavi. Biti moraš sproščen. Če nimaš dobre mehanike v roki, potem je druga pesem. Če verjameš vase, met ni težava. Sem pa veliko delal za to. Ne gre čez noč. Moraš nekaj vložiti v to. Vsakič, ko sem sam, vem, da bom zadel. Tako razmišljam.

Očitno sta z bratom Zoranom povezana v mislih, saj gre njemu v tej sezoni prav tako dobro pri Unicaji iz Malage in je napredoval pri metu z razdalje. Že kaj lobirate, da bi zaigrala skupaj v ligi NBA? Phoenix se že zanima zanj (smeh, op. p.). Nikoli ne veš. Več klubov je že povpraševalo zanj. Lahko se zgodi, da bo kmalu v ligi NBA. Upam, da bova kot prva brata iz Slovenije zaigrala v najmočnejši ligi. Zoki igra zelo dobro. Ima odlično sezono pri Unicaji, a ne sme se sprijazniti z doseženim. Mora trdo delati ter poskušati vsako tekmo in trening napredovati. Pri Unicaji skušajo z njim že podaljšati sezono …

Ste tudi med najboljšimi šestimi košarkarji v tekmi za najkoristnejšega košarkarja sezone. Kaj vam pomeni to, da ste v družbi velikega LeBrona Jamesa, Kevina Duranta idr., ki so bili pred dvema sezonama še nedosegljivi? Veliko. Kot prvo je to zame potrditev, da sem na pravi poti in napredujem. Trdo delam. Vsako leto napredujem. S tem dobivam dodaten zagon, da po sezoni še dvakrat močneje delam in skušam napredovati. Ko vidim ,da sem zraven LeBrona, Duranta, Curryja idr. v igri za MVP, mi to ugaja. Vemo pa, kdo bo MVP (smeh, op.p.). LeBronu Jamesu tega ne more nihče vzeti.

V ligi NBA igrate približno petintrideset minut na tekmo, ste tudi na dobri poti, da se uvrstite v tako želeno končnico. Vam bo ostalo dovolj moči, da boste poleti aktivni tudi v reprezentančnem dresu, ki ste mu vedno zvesti? Vendarle ste gonilni člen ekipe in verjetno zaradi tega še bolj psihično izmučeni … Prekmalu je še, da bi govoril o tem. Bomo videli, kako se bo moje telo odzivalo po koncu sezone. Vemo, da nisem imel nič prostega časa. Letos imam več poškodb, kar je povsem normalno, saj telo ne zmore zdržati vseh naporov. Pogovarjal sem se z Juretom Zdovcem. Moja vrata so še vedno odprta za reprezentanco. Upam, da bom zdrav. Po moji sezoni se bomo usedli skupaj in sprejeli odločitev. Sicer pa sem psihično in telesno najbolj utrujen v celotni svoji karieri (smeh, op. p.).

Kakšen doprinos je po vašem mnenju Jure Zdovc za reprezentanco? To, da so ga pripeljali, je bila edina logična poteza Košarkarske zveze Slovenije. Jure ima najboljši rezultat s slovensko reprezentanco. Bomo videli, kako bo. Ekipa se precej razlikuje od tiste na Poljskem, s katero smo bili četrti. Takrat so bili vsi bolj izkušeni, zdaj imamo mlado ekipo. Ampak Jure je zelo dober trener. Kar dela v Turčiji z ekipo, ki jo je prevzel, je izjemno. Toliko zaporednih zmag … Ima kakovost in bil je prava izbira. Sicer pa sem upal, da bo Maljković ostal trener, kar sem že poudaril, a moramo gledati dolgoročno.

Kaj je za vas sploh cilj v reprezentanci? Medalja na evropskem ali svetovnem prvenstvu, morda uvrstitev na olimpijske igre? Najbolj bi si želel medalje na evropskem prvenstvu in uvrstitve na olimpijske igre. Mislim, da je to izvedljivo. Čeprav imamo pomlajeno ekipo, smo na EuroBasketu igrali hitro in pokazali, da je med nami kemija. Naša igra je povzročala kar nekaj težavic preostalim ekipam. Pri Španiji in Franciji se bodo izkušeni počasi začeli poslavljati, zato bomo imeli na naslednjem evropskem prvenstvu v Ukrajini oziroma kjerkoli že bo lepo priložnost.

Če sva že pri olimpijskih igrah, koliko ste spremljali uspehe naših zimskih športnikov v Sočiju, kjer so osvojili osem medalj? Gledal jih nisem prav veliko, ker sem v prostem času s sinom ali pa spim. Sem pa prek spleta prebral, kaj vse so naredili. Tina Maze, Peter Prevc in Žan Košir z dvema medaljama. Tu sta bili še Vesna Fabjan in Teja Gregorin. Izjemni so bili hokejisti. Slovenija je majhna, ampak imamo toliko vrhunskih športnikov. Po številu medalj na prebivalca smo bili povsem pri vrhu. Za našo državo je to fenomenalen uspeh.