Čas za nagrade. Tudi za Dragića?

Izbrani ameriški novinarji so ta teden pred dilemo: komu v tej kratki, zgoščeni, nenavadni sezoni lige NBA, ko ga ni bilo igralca, ki ne bi nihal v formi in zaradi poškodbe ali utrujenosti izpustil kakšno tekmo, podeliti glas za posamične nagrade. Nenazadnje bo težka že odločitev, koga uvrstiti v najboljše peterke sezone. Novinar David Aldridge se na nba.com sprašuje, ali Derricka Rosea uvrstiti v prvo peterko sezone ali ne? Igralec njegovega kova si to gotovo zasluži, a kaj, ko je izpustil skoraj polovico tekem. Je do košarkarjev, ki so vso sezono igrali odlično, pošteno, da lanski MVP dobi prednost?

MVP: Kevin Durant ali LeBron James?

Derrick Rose (Chicago), Dwight Howard (Orlando), Dwyane Wade (Miami), Amare Stoudemire in Carmelo Anthony (New York), Rajon Rondo (Boston) ... Zvezdniki, ki so del sezone odigrali vrhunsko, a iz igre za najbolj koristnega igralca izpadajo, saj so zaradi poškodb izpustili več tekem. Kobe Bryant (LA Lakers) je bil odličen kot vselej, predvsem v zadnjih četrtinah, pa vendarle: nekaj več kot 43-odstoten met (njegov najslabši po sezoni 1997/1998) je občutno premalo za naziv MVP.

Tako pred zadnjima tekmama rednega dela v igri ostaja le Kevin Durant (Oklahoma City) in LeBron James (Miami). Če bi odločala zgolj priljubljenost, bi šla nagrada brez dvoma Durantu. Obenem je nosilec igre Oklahome, izpustil ni niti ene tekme, ima povprečje 27,9 točke na tekmo in skoraj 50-odstoten met iz igre. V plus mu je izboljšan met (lani 46-odsoten), boljša igra v obrambi in seveda 46 zmag njegovega moštva.

A nagrada bo bržkone šla v roke Jamesu. Ima najboljšo sezono kariere, pa je bil že dvakrat MVP. Največji plus: kar 53-odstoten met iz igre (njegovo povprečje devetih sezon je 48-odstoten). Na tekmo dosega po 27,1 točke, 7,9 skoka, 6,2 asistence in 1,9 ukrade žoge. Je najbolj raznovrsten košarkar v ligi. Ekipi je pomagal do 46 zmag. Na 14 srečanjih, ko ni igral Dwyane Wade, so Heat zmagali 13-krat. Njegovi kritiki še naprej izpostavljajo neučinkovitost v zadnjih minutah, pa tudi dosedanje neuspehe v končnicah, a nagrada se podeljuje glede na predstave v rednem delu. In še glavno, kar zna odločiti: dobil je neposredne dvoboje z Durantom in njegovo Oklahomo.

Novinec leta: ob poškodbi Rubia Irving

Na lanskem naboru se je govorilo, da gre za eno najslabših generacij novincev v zadnjih letih. Nekaj jih je sicer prijetno presenetilo (Kwahi Leonard, Iman Shumpert, Kanneth Faried), dejansko pa res nismo dobili igralca kova James, Durant, Rose. Če je LeBron v svoji prvi sezoni Cleveland popeljal do zmag na 42 odstotkih tekem, je letos Kyrieju Irvingu s Cavaliers uspelo zmagati 32 odstotkov srečanj. Za končnico so zaostali za več kot 10 zmag. Pa vendarle: kljub 16 tekmam manj so jih zmagali 21, Irvingovo povprečje 18,6 točke in 40-odstoten met pa je najboljše med novinci. Sredi sezone je mnogo več hvale požel Ricky Rubio (Minnesota), a mu je poškodba vzela polovico rednega dela in s tem tudi enakovredno bitko za novinca leta.

Igralec, ki je najbolj napredoval: Dragić?

Težko bi rekli, da je napredoval, saj smo vedeli, da je tako dober, a njegove številke iz druge polovice sezone v primerjavi s statistiko prvih treh let, bi morale ameriške novinarje prepričati, da vsaj razmislijo, da bi vendarle lahko dobil to nagrado, pa čeprav gre za košarkarja iz male Slovenije, ki za ameriško tržišče ni tako zelo zanimiv. Goran Dragić! Če je imel lani in predlani povprečje blizu osem točk in tri podaje na tekmo, ga ima, odkar je sredi sezone Kyleu Lowryju ukradel vlogo člana prve peterke, 18,5 točke, 6,5 asistence in skoraj 50-odstoten met. Ob vrnitvi Lowryja je Goran sicer zadržal mesto v prvi peterki, a niz zmag je bil končan in Houston je v zadnjem tednu ostal brez končnice.

Glavni favorit za nagrado je Ersan Ilyasova (Milwaukee). Izboljšal se je v vseh elementih igre: 13 točk (lani 9,5) in 8,8 skoka na tekmo (lani 6,1), je 11. v številu dvojnih dvojčkov, tretji najboljši v metu za tri točke (45-odstotna uspešnost - lani le 30-odstotna). A Ilyasova ni požel veliko medijskega pompa, za razliko od Jeremyja Lina (New York), o katerem je govoril ves svet. Na 27 tekmah v februarju in marcu (25 v prvi peterki) je imel povprečje 17,9 točke, 7,4 asistence in 44-odstoten met. Še sredi januarja je bil za večino popoln neznanec. Po 35 odigranih tekmah pa je prišla poškodba in konec sezone. Je zgolj polovica odigrane sezone in dejstvo, da lani skorajda ni igral, dovolj, da bi dobil nagrado za igralca, ki je najbolj napredoval? Težko, pa vendarle: brez njega Knicks morda sploh ne bi prišli v končnico, večina ostalih kandidatov pa ta teden končuje sezono (razen Ryan Anderson iz Orlanda).

Najboljši obrambni igralec: Ibaka po Howardu?

Trenja v ekipi in zdaj še poškodba hrbta. Dwight Howard očitno ne bo četrtič zapored najboljši igralec v obrambi. Naslediti bi ga moral Serge Ibaka (Oklahoma), ki je povprečje blokad z lanskih 2,4 dvignil na 3,7. Thunder je bil lani 13. najboljši v obrambi, letos so osmi. Magic so s tretjega padli na 12. mesto. Morda velja omeniti še Jamesa, ki je ustavil Duranta, Anthonyja in Rosea; ter Tysona Chandlerja, ki je Knicks naredil za dobro obrambno ekipo.

Najboljši šesti igralec: Harden po Odomu

Lamar Odom se je izgubil v Dallasu, James Harden pa je klub temu, da Durant in Russell Westbrook težko izpustita žogo iz svojih rok, s klopi prišel do povprečja 16,8 točke in 3,7 asistence. Eden od trenerjev je pred dnevi dejal, da je Harden takoj za Bryantom in Wadeom najboljša "dvojka" v ligi.

Trener leta: brez dvoma Popovich

Edina posamična nagrada, ki bi morala biti podeljena soglasno, je za trenerja leta. Gregg Popovich je San Antonio Spurs do 48 zmag in prvega mesta v zahodni konferenci popeljal na povsem drugačen način, kot tiste šampionske ekipe pred nekaj leti. Ne zmagujejo več z obrambo, ampak nasprotnike ponižujejo v napadu (denimo prejšnji teden dvakrat Los Angeles Lakers). Največ plus: rotacija več kot 10 igralcev. Ob poškodbi Manuela Ginobilija se je dokazal jeseni igralec Uniona Olimpija, Danny Green. Veliko priložnosti je dobil novinec Kawhi Leonard, svoje tekme sta imela tudi veterana T. J. Ford in Stephen Jackson. Tony Parker in Tim Duncan sta ostala najučinkovitejša igralca moštva, a Duncan je igral najmanj v karieri (28 minut na srečanje). Slednji je lahko zaradi starosti izpustil nekaj tekem, saj pod košem blestel Tiago Splitter. Pa gotovo smo še koga pozabili izpostaviti. A ta nagrada naj bo Popovichu v opomin, da ne ponovi lanske napake, ko je v končnici rotacijo omejil, zaupal le še veteranom in Spurs so predčasno odšli na dopust.