Četrtek, 1. 10. 2026, 9.45
5 dni, 11 ur
Kaj vse čaka kolesarje v Sloveniji
Preverite, kje bodo potekale trase kolesarskega EP v Sloveniji
Na cestah, kjer bodo v prihodnjih dneh potekali boji za naslove evropskih prvakov, že opozarjajo na popolne zapore.
Slovenija bo od petka do srede prvič gostila evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu, na katerem bo na 14 dirkah nastopilo več kot 800 kolesark in kolesarjev. Osrednja moška cestna dirka bo dolga 196,3 kilometra, toda največja past Primoža Rogliča, Jakoba Omrzela, Mateja Mohoriča in preostalih ne čaka na poti iz Ljubljane proti Gorenjski. O evropskem prvaku bo odločal 22,1 kilometra dolg krog okoli Šenčurja z brutalnim vzponom na Možjanco, kjer bo pravi navijaški spektakel.
Ključne informacije pred EP v cestnem kolesarstvu v Sloveniji (2–7. oktober):
- Slovenci razkrili karte za evropsko prvenstvo: brez Pogačarja, z Rogličem in Omrzelom
- Šef Pogačarjeve ekipe potrdil: na evropskem prvenstvu v Sloveniji ga ne bo
- Greste navijat na evropsko prvenstvo? Na Možjanco in Štefanjo Goro le peš.
- Vodja varovanja Aleš Galof pred EP: Včasih lahko navijači z dobrimi nameni naredijo več škode kot koristi
- Pogačar razburkal kolesarsko javnost, ključnica sploh ni največji vprašaj
- Roglič po Montrealu že pogleduje proti domačemu EP: Veselje bo dirkati po domačih cestah
- Tomaž Poljanec pred EP: Vsi bi si želeli Pogačarja, a Slovenija ima še druge močne kolesarje
- Slovenija v znamenju največjega kolesarskega spektakla: poglejte, kaj se bo dogajalo
Slovenija bo med 2. in 7. oktobrom gostila največji kolesarski dogodek v zgodovini samostojne države. Evropsko prvenstvo bo povezalo Ljubljano in Gorenjsko, na sporedu bo 14 dirk, organizatorji pa pričakujejo več kot 800 kolesark in kolesarjev.
Cilj v Šenčurju in pogled na Možjanco
V ospredju bo nedeljska cestna dirka članov. Začela se bo ob 12.30 na Kongresnem trgu v Ljubljani, končala pa predvidoma nekaj po 17. uri v Šenčurju. Kolesarje čaka 196,3 kilometra vožnje, na trasi pa bodo morali opraviti še z 2.571 višinskimi metri.
Iz Ljubljane skozi Škofjo Loko, Kranj in Kamnik
Trasa članske dirke na evropskem prvenstvu
Kolesarji bodo s Kongresnega trga zapeljali skozi središče Ljubljane, tudi čez Tromostovje, nato po Šubičevi, Bleiweisovi in Celovški cesti do Šentvida, kjer bo kilometer nič in se bo dirkanje začelo zares.
Prvi del trase bo precej manj zahteven od tistega, kar bo sledilo pozneje. Karavana se bo iz Ljubljane usmerila proti Škofji Loki, nadaljevala mimo Kranja in Arboretuma Volčji Potok ter nato skozi Kamnik, Komendo in Klanec proti Cerkljam na Gorenjskem, kjer se bo priključila zaključnemu krogu in malce pozneje prvič zapeljala čez ciljno črto v Šenčurju. Do takrat bo za kolesarji 85,8 kilometra. Nato se bo začel povsem drugačen del dirke.
Petkrat čez Možjanco
Člane čaka še pet krogov, dolgih po 22,1 kilometra. Vsak prinaša 367 višinskih metrov, kar pomeni, da bodo samo v zaključnih 110,5 kilometra nabrali 1.835 višinskih metrov.
Profil članske trase na evropskem prvenstvu v Sloveniji
Iz Šenčurja se cesta začne postopoma dvigovati proti Olševku in nato Tupaličam. Tam kolesarje po ostrem desnem zavoju čaka najzahtevnejši del kroga – vzpon na Možjanco, kjer lahko pričakujemo ogromno navijačev ob trasi.
Vzpon je dolg 2,1 kilometra, povprečni naklon presega deset odstotkov, najstrmejši deli pa dosežejo 15,8 odstotka. Ker bodo najboljši evropski kolesarji čez Možjanco zapeljali kar petkrat, se bo selekcija delala iz kroga v krog. Toda vrh vzpona še ne prinaša počitka.
Navijači so že pripravljeni na vzpon na Možjanco. Posebno mesto bodo imeli navijači Luke Mezgeca, ki bo prav v nedeljo odpeljal zadnjo dirko v bogati karieri.
Cesta po Možjanci ostane ozka in valovita vse do Štefanje Gore. Sledi tehnično zahteven spust proti spodnji postaji žičnice na Krvavec, nato pa hiter odsek po dolini proti Cerkljam na Gorenjskem. Mimo gradu Strmol ostane do ciljne črte v Šenčurju še dobrih sedem kilometrov.
Prav zaradi tega bo zaključek taktično zanimiv. Možjanca ponuja prostor za napad in selekcijo, toda kolesarja, ki bo tam naredil razliko, po vrhu čakajo še razgiban teren, tehničen spust in hiter zaključek proti Šenčurju.
Zaključni del vzpona na Možjanco
Ista past čaka tudi ženske
Na istem zaključnem krogu se bodo odločale tudi druge cestne dirke. Ženske do 23 let bodo v petek prevozile 88,4 kilometra in 1.616 višinskih metrov, moški do 23 let pa 141,9 kilometra in 1.698 višinskih metrov.
Na ključnem odseku čez Možjanco bo cesta zaradi evropskega prvenstva popolnoma zaprta vseh šest dni tekmovanja.
V soboto bodo mladinci na 110,5 kilometra dolgi dirki zbrali kar 2.020 višinskih metrov, članice pa bodo na poti iz Ljubljane do Šenčurja prevozile 130 kilometrov in 1.359 višinskih metrov.
Nedeljski program bodo pred člani odprle mladinke. Njihova dirka bo dolga 66,3 kilometra, premagale pa bodo 1.212 višinskih metrov.
Cestne dirke evropskega prvenstva:
- Ženske U23: 88,4 km, 1.616 višinskih metrov
- Moški U23: 141,9 km, 1.698 višinskih metrov
- Mladinci: 110,5 km, 2.020 višinskih metrov
- Ženske elite: 130 km, 1.359 višinskih metrov
- Mladinke: 66,3 km, 1.212 višinskih metrov
- Moški elite: 196,3 km, 2.571 višinskih metrov
Kronometer, kakršnega nismo vajeni. Rogličev napad na zlato medaljo?
Ceste okoli Šenčurja bodo tako odločale o evropskih prvakih na cestnih dirkah, najboljši na stari celini pa se jim ne bodo mogli izogniti niti na kronometru.
V sredo bo vseh šest kategorij – od mladink in mladincev do članic in članov – vozilo po isti 22,1 kilometra dolgi trasi. Vsakega tekmovalca bo čakalo 367 višinskih metrov, najstrmejši naklon pa bo 15,8-odstoten.
In ne gre za novo traso. Kronometer bo potekal po istem krogu, ki ga bodo člani v nedeljo petkrat prevozili na cestni dirki.
Start bo v Šenčurju. Cesta se bo najprej blago vzpenjala proti Olševku, nato pa bosta v Tupaličah sledila oster desni zavoj in vzpon na Možjanco. Tudi kronometristov po vrhu ne čaka počitek. Ozka in valovita cesta jih bo vodila do Štefanje vasi, sledila bosta tehničen spust proti spodnji postaji žičnice na Krvavec in nato hiter odsek proti Cerkljam. Zadnjih sedem kilometrov bo ravninskih. To bo zato precej drugačen kronometer od klasičnega boja specialistov na dolgih in ravnih cestah.
Članski kronometer bo zadnja dirka prvenstva. Začel se bo v sredo ob 16.15. In ker je prijavljen tudi Primož Roglič, bi Slovenija lahko v tej preizkušnji dobila medaljo, morda tudi zlato, saj je specialist za tovrstne terene.
Dvakrat po krogu v mešani štafeti
V torek bodo na sporedu še ekipne mešane štafete. Tako mladinska kot članska preizkušnja bo dolga 44,3 kilometra in prinesla 733 višinskih metrov. Tudi tu bo v ospredju isti teren okoli Šenčurja z Možjanco.
V šestih dneh bo tako različne dirke povezovala ena skupna točka. Ne glede na kategorijo ali disciplino se bo pogled vedno znova vračal proti istemu mestu – 2,1 kilometra dolgi in več kot desetodstotni Možjanci.
Primož Roglič
Jakob Omrzel