Slovenec, ki v Monaku (in na Dirki po Franciji) skrbi za velike kolesarske zvezdnike

Nik Burjek je nekdanji kolesar in eden od petih Slovencev, ki so del velikanskega in dobro naoljenega stroja z imenom Sky. Kot človek s kolesarskim pedigrejem najbolje razume, kaj kolesarji, ko fizično izčrpani in psihično izpraznjeni pripeljejo v cilj etape, najbolj potrebujejo in kako jim to zagotoviti.

Burjek glavnino leta preživi v Monaku, kjer skrbi za klubsko hišo britanske kolesarske ekipe Sky, ki ji je vlil življenje in dušo, kot so vodilni pričakovali, in za dobro počutje kolesarskih mogotcev, ki živijo na Azurni obali. Tudi glavna zvezdnika, dvakratni zmagovalec (tudi letošnje) Dirke po Franciji Chris Froome in njegov gorski oproda Richie Porte.

Kolesarske korenine

Sedemindvajsetletni Nik Burjek prihaja iz Žirov. S kolesarstvom je tesno povezan že od srednješolskih dni. "Pri 16 letih sem v Kolesarskem društvu Sloga 1902 Idrija začel trenirati cestno kolesarstvo, nato pa sem bil v članskih kategorijah ves čas član Kolesarskega kluba Sava Kranj," se je razgovoril Burjek.

Vrhunski šport je ves čas usklajeval s študijem in leta 2013 diplomiral na fakulteti za šport. Žal to leto ni bilo samo leto veselih dogodkov.

Vodstvo KK Sava Kranj se je namreč zaradi finančnih težav odločilo obdržati le kolesarje, mlajše od 23 let, medtem ko so se starejši morali znajti po svoje. Tudi Burjek, ki je še vedno čutil željo po o(b)stanku v kolesarskih vodah.

"Ker službe, ki bi bila primerna moji izobrazbi, ni bilo na vidiku, sem se odločil narediti še nekaj tečajev masaže. Opravil sem tečaj klasične in športne masaže ter tečaj kineziotapinga," je povedal.

Lani je kot maser sodeloval s Kolesarskim društvom Rog in Kolesarsko zvezo Slovenije, v začetku leta 2015 pa dobil priložnost, da se z ekipo Sky udeleži pripravljalnega kampa in nekaj enodnevnih dirk na Majorki.

Profesor športne vzgoje, ki postane skrbnik klubske hiše ekipe Sky

"Ker so bili z mano očitno zadovoljni, so mi ponudili delovno mesto 'Monaco/Nice Team House Manager and Carer – Masseur'. S podpisom pogodbe nisem dolgo odlašal. Čeprav sem profesor športne vzgoje, pa je prav gotovo tudi to delo odlična referenca, izkušnja in naložba v prihodnost.

Sredi letošnjega februarja sem se tako kot peti Slovenec pridružil ekipi Sky, le da se moja vloga nekoliko razlikuje od vloge preostalih maserjev in mehanikov. Medtem ko preostali potujejo z dirke na dirko, z vmesnimi krajšimi postanki doma, sam daljša časovna obdobja stanujem v klubski hiši v kraju Beausoleil tik nad Monakom. Gre za nekakšno bazo, namenjeno 11 kolesarjev, ki živijo v Monaku ali bližnji okolici (Cap d'Ail, Nica). Hišo kot nekakšno pisarno uporabljata tudi dva trenerja in koordinatorka, omenjeni trije pa prav tako stanujejo v Monaku."

Življenjski standard je visok, a se najdejo tudi znosnejše cene

Monako je našega tokratnega gosta rubrike Novo upanje onkraj meje presenetil v pozitivnem smislu. Ponuja namreč osupljivo arhitekturo, ki spretno izkorišča vsak kvadratni meter, in neverjetni prestiž, ki se odraža v butičnih hotelih, luksuznih jahtah in avtomobilih.

"Življenjski standard v Monaku je res visok in se precej razlikuje od življenjskega standarda pri nas," priznava. "V kavarni Cafe du Paris, pred znamenitim Casinojem v Monte Carlu, boste na primer za kavo odšteli več kot pet evrov, za malo pivo pa še enkrat toliko. K sreči se najdejo tudi lokali in restavracije, ki ponujajo precej bolj znosne cene," pravi.

Multikulturni Monako

V mestu se ne počuti kot tujec. "Monako je multikulturna kneževina, vsi prihajamo od nekod. Glavni jezik je sicer francoščina, skoraj vedno pa naletiš na koga, ki govori angleško, rusko ali italijansko.

Pisana je tudi ekipa Sky. Med 11 kolesarji, ki živijo v Monaku, so sami tujci. Štirje so Britanci (Froome, Thomas, Kennaugh, Rowe), dva Avstralca (Porte in Earle), Američan (Boswell), dva Irca (Deignan in Roche), Leopold König prihaja s Češke, Salvatore Puccio pa je Italijan … Vsi smo skoraj tujci, Monako je naš drugi dom in tukaj se dobro počutim," priznava Burjek.

Deklica za vse

Burjek je v Monaku dobesedno deklica za vse. "Kolesarji k meni hodijo na masaže. Za daljše treninge jim pripravljam riževe ploščice in dodatne bidone. Skrbim za prevoze na letališče v Nico in za to, da je rezervna oprema vedno na zalogi. Da se v hiši ohranja čistoča ter da imajo kolesarji vso potrebno podporo tudi takrat, ko so doma in se pripravljajo za pomembne dirke."

V petih mesecih, odkar se je pridružil nebeškim, je doživel marsikaj. Bil je na skupnih pripravah, na nekaj dirkah ter na pripravljalnem taboru za Tour de France na Tenerifih, kmalu je dobil (še eno) ponudbo, ki je ni mogel zavrniti.

"Tour je le Tour. Povedal sem, da nimam potrebnega znanja, a so rekli, da s tem ne bo težav. Glavnino kuharskih opravil bo tako ali tako prevzel kuhar, jaz pa bom skrbel za vse preostalo."

Pomočnik kuharja

Na tritedenski francoski pentlji pomaga priznanemu norveškemu kuharju Henriku Orreju, ki ima za sabo več leta dela v priznanih restavracijah, ozaljšanih z Michelinovimi zvezdicami.

"Kuharju pomagam pri preprostejših gospodinjskih opravilih. Pripravljam regenerativne smutije, napitke, naravne sokove, preproste hidrate, kot so riž, testenine in kvinoja, riževe ploščice (oziroma rice cakes), ki jih kolesarji uživajo med etapo, pripravim mizo in pogrinjke."

Ti so namenjeni kolesarjem, saj si deveterica "nebeških" zajtrk in večerjo privošči v posebnem kuharskem tovornjaku, kjer najdejo svoj mir pred radovednimi pogledi hotelskih gostov.

Delo Nika Burjeka in preostalih članov spremljevalnega osebja se začne pred sedmo uro in konča pozno zvečer.

Zjutraj je treba pripraviti vse za zajtrk (in to ni zajtrk, kakršnega si privoščimo običajni smrtniki, temveč gre za precej večje količine hrane), pospraviti, pritrditi vso opremo v tovornjaku, da se med transferjem do naslednjega hotela ne bi poškodovala, pripraviti opremo kolesarjev, jo naložiti v kombi in odpeljati do hotela, kjer bodo kolesarji prenočili.

Selitev je ogromno, dela še več. Narava Burjekovega dela je celo taka, da je v treh tednih, kolikor traja francoski Tour, šele zadnji dan na lastni koži občutil atmosfero in veselje, ki vladata v cilju etape.

Kako dolgo bo ostal v Monaku in pri Skyu, ne ve, potihoma pa upa, da se ta epizoda še ne bo kmalu iztekla.