Torek, 14. 6. 2022, 17.00
2 leti, 5 mesecev
Intervju s kolesarjem Matevžem Govekarjem
Mladenič iz Godoviča, ki bo krst doživel na domačih cestah
22-letni Matevž Govekar bo osmi slovenski kolesar v ekipah svetovne serije. Ognjeni krst v ekipi Bahrain Victorious, ki se ji je pridružil 1. junija letos, bo doživel prav na najpomembnejši domači kolesarski dirki, dirki Po Sloveniji, ki se bo to sredo začela v Novi Gorici. Prva etapa bo vodila prav po njegovih domačih cestah. V pogovoru za Sportal je spregovoril o svoji športni poti, študijskih načrtih in diagnozi, ki je spremenila njegovo telo in življenje.
Matevž Govekar, ki je 17. aprila praznoval 22. rojstni dan, je svojo športno pot začel kot smučar, nato pa po spletu naključij sedel najprej na gorsko kolo, potem pa presedlal še na cestnega. Kot kolesar se je kalil pri MBK Črni Vrh, nato prestopil v novogoriško ekipo Meblojogi PRO-CONCRETE ter zadnje leto in pol dirkal za avstrijsko kontinentalno ekipo Tirol KTM Cycling Team.
1. junija letos je postal polnopravni član ekipe Bahrain Victorious. Krst v novem dresu bo doživel na dirki Po Sloveniji, kjer bo eden od štirih Slovencev (poleg Mateja Mohoriča, Domna Novaka in Jana Tratnika) v arabski ekipi z močnim slovenskim predznakom. Govekar velja za vsestranskega kolesarja s hitrim zaključkom.
"Uradno sem zdaj profesionalec, tako da se res lahko posvetim izključno kolesarstvu."
Matevž, krst v dresu ekipe Bahrain Victorious, ekipe najvišjega ranga, boste doživeli prav na domači kolesarski dirki, dirki Po Sloveniji, in to že 14 dni po tem, ko ste iz ekipe Tirol KTM Cycling Team prestopili v ekipo svetovne serije. Se tudi vam zdi, da se vse skupaj odvija zelo hitro?
V bistvu so dogovori trajali dlje časa, kot je to javno znano, si pa seveda pred sezono ne bi mislil, da se bo to zgodilo že letos, čeprav je to seveda bil moj cilj.
Sodeč po sporočilu za javnost so tudi vaši nekdanji delodajalci veseli prestopa?
Da, ekipa Tirol KTM je ekipa za kolesarje do 23 let in njihov cilj je, da čim več kolesarjev spravijo v ekipe svetovne serije ali prokontinentalne ravni, saj je to tudi zanje dobra reklama.
Kaj pričakujete, da bo zdaj drugače?
Uradno sem zdaj profesionalec, tako da se res lahko posvetim izključno kolesarstvu. Kar pa zadeva treninge, še vedno moram trdo trenirati kor prej …
Začel sem sodelovati s trenerjem iz ekipe Bahrain Victorious. Verjetno bo zdaj vse skupaj še bolj zahtevno, a me ne moti, saj sem si tega želel.
Jutri, v sredo boste startali na dirki Po Sloveniji. Kaj pričakujete od svoje krstne predstave v dresu nove ekipe?
Glede na to, da sem zdaj v ekipi z veliko izkušenimi kolesarji, se želim predvsem naučiti načina dirkanja. Na dirko Po Sloveniji odhajam brez pritiskov, občutki so dobri in če se pokaže priložnost zame, je bom izkoristil. Dirka ima tudi zaključek, ki bi mi lahko ustrezal. Zelo se veselim!
Najbolj seveda čakam na prvo etapo, ki sicer ne bo šla v Godovič, ampak mimo, a kljub vsemu, to so moji domači kraji. Velik del etape poteka po cestah, ki jih zelo dobro poznam. Vzpon na Zadlog sem kot otrok velikokrat prevozil z gorskim kolesom, ampak takrat še ni bil asfaltiran. Prav gotovo bo veliko navijačev, zato bo super!
Športno pot ste kot otrok začeli na smučeh. Kako ste s smuči presedlali na kolo?
Res je, kot otrok sem se najprej ukvarjal z alpskim smučanjem, nato pa se je prijatelj, ki je opustil smučanje, lotil kolesarstva in takrat sem se ene od dirk udeležil še sam in osvojil drugo mesto. To me je seveda potegnilo in tako sem do 17. leta počel oboje. Pozimi sem smučal, v preostalih mesecih pa sem kolesaril.
V mlajših letih je bilo to izvedljivo, saj sezone niso bile tako dolge kot danes, ko pa nisem več zmogel obojega, sem se odločil za gorsko kolesarstvo.
Ste bili dober smučar?
Prej bom rekel soliden. Moj hendikep je bil ta, da sem bil precej manjši od vrstnikov in zelo suh, kar se je v mlajših kategorijah zelo poznalo. Konkurenčen sem bil edino na res pravih strmih progah, ki pa jih v Sloveniji ni ravno veliko.
Ko ste sedli na gorsko kolo, ste takoj začutili, da je kolesarstvo šport, ki vam je pisan na kožo?
Na začetku je bilo vse skupaj zelo spontano. Bolj kot ne je šlo za druženje s prijatelji, potem pa je tam okrog 14. leta postajalo vse bolj resno.
Ko so v MBK Črni Vrh, katerega član sem bil, začeli bolj resno delati – moja prva trenerka je bila gorska kolesarka Nina Homovec, pozneje pa Matjaž Budin –, sem tudi sam začel trenirati bolj zagnano.
Istočasno sem se udeleževal tudi dirk na cestnem kolesu, kar pa mi na začetku ni bilo tako zanimivo, saj sem bil še vedno precej majhen in suh in nisem bil konkurenčen.
Stvari so se spremenile pri 13 letih, ko so mi diagnosticirali celiakijo. Ko sem se začel držati brezglutenske diete, sem takoj začel rasti in se razvijati.
Pri celiakiji gre za to, da telo samo sebi škoduje, potem ko dobi signal, da si vanj vnesel gluten. Zaradi tega se črevesje tako obrablja, da se izgubi njegova osnovna funkcija, to je vsrkavanje hranil. Če se držiš diete, pa se stanje zelo hitro popravi, še posebej ko si mlad.
Kako ste sprejeli diagnozo?
Nič posebnega, v bistvu to ni nič takega. Lahko povsem normalno in kakovostno živiš.
Pri 13 letih niti nisem dobro vedel, kaj vse to prinese za seboj. V bistvu je bilo to težje za starše kot zame, saj so oni tisti, ki pri teh letih poskrbijo za vse. Seveda v pekarni težko kaj dobim zase, a s tem nimam nobenih težav.
Kako hitro ste se prilagodili ekipnemu sistemu na cestnih dirkah? V gorskem kolesarstvu si bolj ali manj odvisen sam od sebe, v cestnem kolesarstvu pa gre za ekipno taktiko.
Razlika je velika, a če poslušaš, kar ti pove športni direktor, začneš razumeti stvari, in ko razumeš potek dirke, potem to ni več težava.
Leta 2021 je postal državni prvak med člani do 23 let, v absolutni konkurenci pa zasedel šesto mesto, tik za Tadejem Pogačarjem.
Kako zadovoljni ste z dozdajšnjim potekom sezone? V Istri ste zelo dobro začeli.
Res je, tega sem si želel. Zelo sem zadovoljen.
Boste še kombinirali cestno in gorsko kolo?
Vsake toliko časa še vedno opravim trening na gorskem kolesu, zdaj, ko sem v novi ekipi, pa niti ne vem, kako mi bo časovno zneslo. V Tirolu sem še vedno imel precej svobode, saj ni bilo toliko dirk in ni bilo toliko odsotnosti. Seveda, če bo priložnost, bom še kdaj sedel na gorsko kolo.
Kako bi opisali svoje kolesarske specifike?
Na ravni, na kateri sem dirkal zdaj, sem bil dokaj hiter, sprint sem imel od nekdaj dober. Se pa želim preizkusiti tudi na težjih dirkah, na klasikah, medtem ko na dolgih klancih verjetno nikoli ne bom konkurenčen. Zagotovo ne bom zmagal na vrhu klanca.
Sezono 2022 je začel z odliko. Bil je drugi na dirki za Pokal Poreča in zmagovalec prologa prve etape 45. dirke Istrska pomlad. Na Veliki nagradi Istre je osvojil peto mesto.
Vaše najljubše dirke?
Pariz–Roubaix in Dirka po Flandriji, vse klasike so zanimive, pa seveda Dirka po Franciji.
Študirate?
Da, trenutno sem v tretjem letniku fakultete za strojništvo. Zelo dobro sem izkoristil korono, ko so bila predavanja na daljavo in sem študij lažje kombiniral s treningi, zdaj pa mi počasi začenja zmanjkovati časa.
Tekmuje tudi v ciklokrosu. Na uvodni dirki slovenskega pokala v Ajdovščini je zmagal, na božičnem ciklokrosu v Ljubljani pa zaostal samo za Pogačarjem in Luko Mezgecem.
S kakšnimi ambicijami ste se lotili študija? S čim se želite ukvarjati po koncu športne kariere?
Za študij strojništva sem se odločil zato, ker po gimnaziji nisem vedel, česa bi se lotil, sem pa vedel, da strojna fakulteta odpira ogromno različnih zaposlitvenih možnosti. Poleg tega nisem ravno antitalent za tehniko, zato sem na koncu izbral fakulteto za strojništvo.
Dobro se zavedam, kako pomembna je izobrazba, zato je moj glavni cilj, da študij končam. Čaka me še nekaj izpitov in diploma, potem pa bomo videli, kam me bo zanesla pot. Odvisno tudi od tega, kako dolga bo moja kolesarska pot.
2