"Počaščen sem. Morda pa se bodo z mojim podpisom začele stvari spreminjati."

Šele v deseti sezoni razširjene avstrijske lige, odkar ima ta slovenskih pridih (Jesenice so se pridružile v sezoni 2006/07, Olimpija sezono pozneje), smo dočakali, da bo v slovenskem klubu zaigral prvi severni sosed.

"Počaščen sem, da sem prvi Avstrijec s pogodbo v slovenskem klubu. Avstrijskih odzivov nisem prebiral, so me pa klicali in pisali prijatelji in mi čestitali (smeh, op. a.). Ne vem, zakaj je tako dolgo trajalo, da je prvi Avstrijec pri vas. Morda zato, ker imajo v Avstriji ekipe več denarja. Morda pa se bodo stvari prav z mojim podpisom začele spreminjati in bo vse več Avstrijcev igralo v Sloveniji," je po prvem ledenem treningu v domačem Tivoliju razlagal dobro razpoloženi Roland Kaspitz. Vsaj eden, če ne kar še dva njegova rojaka, bosta v prihodnje nosila zeleno-beli dres. Na preizkušnji pri Olimpiji sta namreč še Fabian Scholz in Kristof Reinthaler.

Za prekaljenim mačkom je dobrih 15 članskih sezon, ki jih je večinoma preživel na Koroškem, kjer je rojen. Za Beljak je z izjemo enega leta, ko je drsal v Innsbrucku, igral vse od leta 1999 pa do konca sezone 2011/12. Pot ga je nato za eno leto vodila v drugo nemško ligo, sledila je selitev v drugo švedsko ligo, pa nato v Gradec in Innsbruck, kjer je igral lani.

Z Beljakom je tu vselej izgubljal

Zdaj je čas za nekaj novega. Čas, da napadalec s karakterjem svoj delček v mozaik doda pri Olimpiji, kjer se za zdaj počuti dobro: "Z ekipo sem vse od prvega treninga in lahko rečem le, da smo se ujeli in da so bili do zdaj vsi zelo prijazni. Upam, da je pred nami lepa sezona. Želim pomagati ekipi, želim si, da bi bila uspešnejša, kot je bila lani. Mislim, da nam to lahko uspe, saj imamo dobro ekipo, z veliko talentiranimi mladimi hokejisti. Mislim, da lahko presenetimo marsikoga."

In kako se 33-letnik spominja Tivolija in gostovanj? "Tu je bilo vedno težko igrati. Z Beljakom smo v Tivoliju neprestano izgubljali (smeh, op. a). Če bomo zmagovali, se bodo zagotovo vrnili tudi gledalci in bo za nasprotnike še težje. Res upam, da se bo to zgodilo," se je dvakratni avstrijski prvak spomnil sezon, ko Olimpija še ni bila obsojena na dno lestvice, in dodal besedo o večnih Olimpijinih domačih tekmecih: "Poznam še nekaj ekip iz državnega prvenstva, predvsem Jesenice, in vem, da so bili proti njim vedno hudi boji, saj se vedno bojujejo do konca."

Upa, da se bodo stvari uredile

Korošcu, vsaj po sproščenosti, zgovornosti in stalnemu nasmehu sodeč, v Ljubljani trenutno nič ne manjka, kar ne moremo trditi za kopico hokejistov, ki jim klub dolguje lepe vsote denarja. Tako nismo mogli mimo vprašanja, kako dobro je Kaspitz seznanjen z Olimpijinimi težavami in zakaj se je sploh odločil zanjo?

"Na začetku, ko so fantje trenirali na Jesenicah, sem dobil priložnost, da treniram z njimi in sem se jim pridružil. Iz dneva v dan sem se počutil bolj domače, nato pa me je še trener vprašal, ali bi bil pripravljen podpisati, in rekel sem si: 'Zakaj pa ne'.''

''Za težave sem slišal. A kot vem, se novi predsednik zelo zavzema za spremembe, tako da naj bi se to sezono nekatere stvari spremenile. Res upam, da se bodo, saj si vsi igralci, ki jim klub dolguje denar, zaslužijo plačilo. Do njega so upravičeni. Mi bomo trdo delali vsak trening in vsako tekmo. Upam, da bom lahko ekipi pomagal do zmag in k temu, da se bodo vrnili navijači in da bi ekipa postala bolj zanimiva za sponzorje. To bi bilo res dobro za ljubljanski hokej," so želje nizkoraslega Avstrijca (visok je le 170 centimetrov), ki je v dresu Olimpije prvi zadetek dosegel na pripravljalni tekmi proti Dunaju (poraz z 1:3), na prvega "pravega" pa bo moral počakati vse do 12. septembra, ko bo v Tivoliju gostoval njegov lanski klub Innsbruck.