Predsednik odbojkarske zveze: Zdaj je izjemno prijetno obdobje

Torej o svoji funkciji na športni zvezi, s katero izpolnjuje tisti del sebe, ki si želi pomagati pri razvoju in napredku športa ter mladim in starejšim omogočati kakovostnejše življenje. V obdobju njegovega predsedovanja so se na zvezi dogodile nekatere stvari, za katere lahko rečemo, da pišejo odbojkarsko zgodovino. Poleg oživitve odbojke na mivki v Sloveniji sta trenutno največja uspeha uvrstitev dvoranskih odbojkarjev Slovencev v svetovno ligo in napovedana domača tekma z devetkratnimi zmagovalci svetovne lige v odbojki, olimpijskimi prvaki in svetovnimi prvaki, Brazilci. Veliko razlogov za zanimiv pogovor. Z Metodom sva se dobila v njegovi pisarni. Prva stvar, ki jo je opaziti je, da je njegova miza precej polna map, a zgledno urejena. Pravo vprašanje k najinemu pogovoru je torej bilo:

Urejena miza pomeni, da ste zelo organiziran človek, kajne? (smeh) Od nekdaj sem privrženec reda in sistema. V neredu in neurejenem okolju se slabo znajdem. Urejeno okolje je zame predpogoj, da lahko opravljam svoje delo, zato se tega tudi sam dosledno držim tako zasebno kot poslovno.

Poslovno opravljate več odgovornih funkcij. Odbojka je sicer ena od teh, zanima me, ali ji lahko namenjate toliko časa, kot bi si ga želeli, in kolikor ga je potrebnega? Odbojka je med naborom funkcij našla posebno mesto. Je tisti del, ki mi je najbolj ljub. Gre za dnevne obveznosti, ki niso breme in ne jemljejo energije, ravno nasprotno. Šport na sploh mi energijo vliva, posebej to velja za odbojko. Če mi moj trenutni status omogoča, da odbojki pomagam, mi je to v posebno veselje. Seveda so obdobja, ko je biti predsednik zveze prijetno, pa tudi obdobja, ko je to manj prijetno.

In katero obdobje je zdaj? Zdaj je izjemno prijetno obdobje. Zgodovinski uspeh in uvrstitev v svetovno ligo še vedno odmevata. Tega smo izjemno veseli in ob tem bi želel čestitati vsem, ki so pripomogli k temu uspehu. Svoj prihod v Ljubljano so nam napovedali tudi Brazilci, kar je svojevrsten izziv in poklon. Sicer ne govorim tako le zaradi dvoranske odbojke, ampak tudi zaradi nedavno izpeljanega mednarodnega turnirja v odbojki na mivki v središču Ljubljane.

Rezultatsko in sezonsko torej prijetno obdobje, kakšno pa je glede na finančno stanje zveze? Moram reči, da je do zdaj letošnje leto tudi finančno uspešno. V primerjavi z lanskim, ko je bilo težav pri pridobivanju sredstev več. Menim, da bomo iz tega razloga tudi poslovno leto sklenili dobro.

Ena od stvari, ki ste jih napovedali, je bila, da se bo zveza morala povezati s katero od agencij za trženje. Ste to storili? Zunanje strokovne pomoči še nimamo. V tem obdobju je to še vedno naloga predsednika.

O uvrstitvi v svetovno ligo in dvoranskem uspehu bo še priložnost govoriti. Zagotovo pa je vsaj še malo aktualna tema o izpeljanem dogodku na mivki sredi Ljubljane. Da si malo podaljšamo poletni utrip, bi danes raje govorili o odbojki na mivki. Drugič zapored ste izpeljali vrhunski projekt v središču mesta. Zveza, ki je nosilec tega projekta, je zagotovo zadovoljna ob takšnem odzivu?" Da, vsekakor smo na projekt ponosni. Dejstvo je, da smo bili še pred lanskim projektom malce v dvomih, ali zmoremo kakovosten in odmeven turnir izpeljati na način, da je projekt tudi finančno vzdržen. Po svoje pogumni odločitvi v lanskem letu je botrovalo predvsem dejstvo, da sta k projektu pristopili dve podjetji, ki sta v tem videli svojo sponzorsko priložnost. Od vsega začetka smo vedeli, da je v prvem letu na finančni primanjkljaj treba gledati kot na naložbo v prihodnje izvedbe. Osebno sem o tem veliko premišljeval, saj nisem želel, da bi ustvarjali vtis razsipništva, vseeno pa smo z izvajalcem, torej podjetjem Extrem, vedeli, da je treba izstopiti in opozoriti nase. Projekt smo predstavili tudi na konferenci Sporto v Portorožu in vzbudili novo zanimanje morebitnih sponzorjev. Odločitev se je izkazala za pravo, saj v letošnjem letu primanjkljaja nismo ustvarili, projekt je samozadosten in finančno vzdržen. V prihodnjih letih bomo pridobljena sredstva tako lahko vlagali naprej.

Z izvedbo tega turnirja in preostalimi aktivnostmi, povezanimi z odbojko na mivki, ste izpolnili eno od obljub ob nastopu funkcije, in sicer da je treba oživiti odbojko na mivki v Sloveniji. To je bil v preteklosti očitek zvezi naših najbolj uveljavljenih igralcev, na primer Jasmina Čuturića, sester Fabjan, Nejca Zemljaka ... Res je. Izjemno me veseli dejstvo, da so moj namen in namen zveze prepoznali tudi igralci. Rad bi se jim zahvalil in jih pozval, da ostanejo del dogajanja. Zavedam se, da dogodka brez kakovostnih igralcev in promotorjev tega športa ni. Turnir brez njihove prisotnosti ne bi bil tako dober in kakovosten. S svojim odnosom, ocenjevanjem, komentiranjem in javnim odobravanjem tega dogodka so bistveno pripomogli k uspehu.

Med odzivi na letošnjo izvedbo je bilo veliko pozitivnega izrečenega o tem, da ste priložnost za nastop na turnirju dali tudi mlajšim kategorijam. So prišle te besede tudi do vas?" Da. Vesel sem pobude, ki je prišla od komisije za odbojko na mivki pri zvezi. Nejc Zemljak, ki opravlja funkcijo koordinatorja pri zvezi, je v tem videl veliko spodbudo za igralce. Vesel sem, da smo prisluhnili pobudi, saj so se mladi več kot odlično izkazali in bi jim za nastop na tekmovanju rad čestital. Prav tako tudi tistim, ki do finalnih tekmovanj morda niso prišli, a jih priložnost za to čaka v prihodnjih letih.

Smo morda prišli do tega, da odbojko na mivki lahko prepoznamo kot šport, s katerim lahko aktiviramo mlade? Težko je danes prepričati neaktivne mlade, naj tečejo, kolesarijo ali se drugače rekreirajo. Odbojka na mivki pa je atraktivna, je "kul" in zdi se, da si vsi želijo postati del tega. Morda res. Da usmeriš mlade v aktivnost, je danes potrebnega veliko več truda kot včasih. In če mlade vsaj med poletjem spravimo na peščeno igrišče, smo storili veliko. Če jih bomo prek tega pozneje navdušili še za dvoransko odbojko, toliko bolje. Dejstvo je, da so se otroci do zdaj srečevali najprej z dvoransko odbojko v šolah in klubih in šele pozneje spoznali odbojko na mivki. Pot je zdaj stekla v obe smeri, ni več nujno, da najprej poznaš dvoransko odbojko, da bi se pozneje lahko navdušil za odbojko na mivki. Bodo ti mladi nekoč del svetovne serije? Da bi omogočali še boljši razvoj in pogoje, bi bilo nujno priti do zaprtega objekta za treninge skozi vse leto. Želimo si, da bi se to zgodilo čim prej. Ob izpolnitvi tega in nekaterih drugih pogojev verjamem, da bomo Slovenci spet imeli tekmovalce na svetovnih turnirjih.

Druga možnost za več domačih tekmovalcev na Ljubljana beach volley challengeu in za več tekmovanj na mivki je zagotovo tudi uskladitev koledarjev obveznosti dvoranske reprezentance s turnirji v odbojki na mivki? Se morda motim? Reprezentančne obveznosti žal res terminsko sovpadajo. Nekateri, ki bi morda na turnirju želeli sodelovati, zaradi tega niso bili prisotni. Med njimi so nekateri izjemni igralci tudi na mivki. Dejstvo ob tem je tudi, da se odbojka na mivki specializira. So izjeme – kot na primer Monika Potokar, ki je državna reprezentantka, turnirja se je udeležila v prostem času ter je bila uspešna tudi na mivki. Za velik, kakovosten preskok je po mojem mnenju potrebna specializacija. V smeri specializacije znova pridemo do izziva, kako to finančno izpeljati, kako priti do objekta ter kako omogočati dobre pogoje. Zveza se bo vključevala kot doslej. Upam in želim si, da uspešno.

Z obiskom Hannesa Jagerhoferja v Ljubljani ste vzbudili zanimanje medijev in javnosti. Je šlo za enkratno gesto, ali menite, da so povezovanja mogoča, kakšne so vaše želje, želje največjega organizatorja na svetu? Glede na to, da je imel gospod Jagerhofer v istem terminu v sosednjem Celovcu evropsko prvenstvo v odbojki na mivki, si zgolj vljudnostnega obiska časovno ni mogel privoščiti. Dogodek si je vsekakor prišel ogledat z razlogom. O možnostih in priložnostih se bomo pogovarjali v prihodnjih tednih. Najprej moramo videti, kako je v svojih idejah in načrtih naš dogodek pozicioniral gospod Jagerhofer.

Bosta od tega odvisna tudi smer in razvoj ljubljanskega dogodka in morebitnih preostalih turnirjev po Sloveniji? Vsekakor. Njegova razmišljanja in nasveti bodo stvar premisleka in usmeritev za nas v prihodnje.

Število igrišč v Sloveniji je izjemno naraslo. Morda veste, koliko jih je v občini Brezovica? Mislim, da jih je šest.

Ste vi že stali na njih? Nazadnje sem na mivki stal lansko sezono. Morda je zdaj čas, da nadoknadim zamujeno (smeh, op. a.).