"Crkljanje" igralcev je tisto, kar šteje in jih vabi nazaj

Najbolj na trnih in najbolj pregorel je bil ta konec tedna prav gotovo glavni mož za krmilom memoriala, igralec na turnirju in predsednik Biljardne zveze Slovenije Mitja Gradišnik, ki je brez dlake na jeziku priznal, da je kot glavni organizator na turnirju videl le kopico težav in ni imel časa in energije za pogled na celotno sliko. So bili pa zato odzivi sodelujočih toliko bolj pozitivni in zgovorni.

Prijazni do tekmovalcev

"Sodeč po odzivu drugih lahko rečem, da je bil turnir organiziran na res visoki ravni, s kompleksno mrežo storitev, ki so bile namenjene temu, da bi bil naš turnir res nekaj posebnega. Skušamo ga namreč uveljaviti kot edini turnir v Evropi, ki je prijazen do tekmovalcev. Običajno je tako, da prideš na turnir, plačaš prijavnino, odigraš dve igri in odideš domov. No, mi se trudimo tak način preseči. Trudimo se privabiti čim več partnerjev, sporočiti javnosti, da je biljard zanimiv šport, in jih z njihovimi prispevki 'crkljati' od prvega do zadnjega dne. Pa naj bo to prevoz z letališča, popust pri obroku, kavica z rogljičkom, brezplačna malica, ugodne hotelske storitve, skratka, mislim, da smo naredili res presežek," je prepričan Gradišnik, starejši brat Ane Gradišnik, mlade biljardne šampionke, ki je na memorialu prejela (in si s hrvaško igralko Zrinko Antonijević razdelila) priznanje za najboljšo mlado igralko na turnirju.

Gradišnik se zaveda, da z vsem nikoli in nikdar ne bodo zadovoljni vsi, a celostno je bilanca vendarle pozitivna. "Mislim, da je bila večina igralcev na turnirju zadovoljna. To sklepamo iz tega, da se vračajo na turnir, že drugo leto zapored imamo poln sistem (128 igralcev), in da k nam prihajajo tudi igralci iz oddaljenih krajev, kot so Švica, Romunija, Nemčija in Poljska. Očitno turnir postaja prepoznaven kot turnir, ki ga je treba obiskati," se je smejalo Gradišniku, ki je prepričan, da se za prihodnost biljarda v Sloveniji ni treba bati.

Prihodnost biljarda v Sloveniji je svetla in obetavna, a zahteva trdo delo

"Mislim, da je prihodnost biljarda načeloma svetla in obetavna, vendar pa bo treba trdo delati. Ni samo biljardna zveza kot krovna organizacija tista, ki mora skrbeti, da bo vse lepo in rožnato. Odgovornost je treba prerazporediti. V klubih morajo razvajati igralce in jim omogočati kakovostne treninge, tekmovalci pa morajo biti dovolj zreli in modri, da so pripravljeni ure in ure preživeti v dvoranah ob biljardnih mizah ali na štadionih. Gre za tripartitne odnose in če vsi deležniki dodajo svoje, ne vem, zakaj ne bi bil šport uspešen," je sklenil sogovornik.