Ponedeljek, 16. 1. 2017, 18.27
7 let, 2 meseca
Sportalov zakaj
Zakaj je reli Dakar še vedno Dakar, pa čeprav z njim nima nobene zveze?
Reli Dakar, ena najtežjih dirkaških preizkušenj na svetu, ki se je pred dnevi končala z zmago prekaljenega lisjaka Stephana Peterhansela, še prej pa poškodbo edinega slovenskega predstavnika Simona Marčiča, se je leta 2009 zaradi varnostnih in finančnih razlogov iz Afrike preselil v Južno Ameriko. Čeprav so geografski stiki s prestolnico Senegala, Dakarjem, preteklost, pa je zaradi moči blagovne znamke dirka ohranila prvotno ime.
*39. izvedba vzdržljivostnega relija Dakar je potekala od 2. do 14. januarja 2017.
*Skupni zmagovalec je Francoz Stephane Peterhansel - to je že njegova sedma zmaga za volanom avtomobila na Dakarju, šest jih ima tudi kot motorist - , med motoristi pa je zmagal Britanec Sam Sunderland.
*Edini slovenski predstavnik, 33-letni motokrosist iz Maribora Simon Marčič, je dirko zaradi poškodbe predčasno končal. V trčenju s Peterhanselom je utrpel odprt zlom goleni.
Francoz Stephane Peterhansel je na Dakarju slavil že 13-krat.
Zametki vzdržljivostne preizkušnje reli Dakar, ki je dolga leta veljala za eno najtežjih na svetu, segajo v leto 1979. Pobudnik zanjo je bil francoski dirkač Thierry Sabine, ki se je leta 1977 na trasi dirke Abidjan-Nice izgubil v puščavi Libije, nato pa po rešitvi s pomočjo reševalne akcije prišel na idejo za izvedbo relija čez Saharo.
Trasa relija Dakar je bila pred leti speljana tudi po Čilu. Pariz-Dakar, potem pa vse drugo
Prve izvedbe dirke, ki je povezala Evropo in Afriko, so bile speljane na trasi od Pariza do Dakarja, z leti pa so se kraji, ki so gostili začetek in konec dirke, zaradi različnih razlogov spreminjali.
Svoj medijski in finančni košček pogače so si tako odrezali v Granadi, Lizboni, Madridu, Šarm El Šejku, Cape Townu …
Zaradi varnostnih vprašanj in finančne injekcije se je dirka leta 2009 preselila na drugo celino, v Južno Ameriko in z Dakarjem nima več nobene (fizične) povezave.
Enkrat Dakar, vedno Dakar
Zakaj torej v imenu ohranja Dakar? "Zato, ker je ime preraslo v blagovno znamko in že dolgo ni več samo ime za dirko. Blagovna znamka se je zgolj prenesla na drugo lokacijo, vse ostalo pa ostaja enako kot prej," je odločitev organizatorjev, da ohranijo ime, ki že dolga leta nima nič skupnega z geografijo, pojasnil David Stropnik. Kot avtomoto novinar in član asistenčnega vozila je na lastni koži doživel deset peklenskih Dakarjev.
-> Klik do člankov v rubriki Sportalov zakaj
Zakaj je prišlo do selitve?
Organizatorji relija, Amaury Sport Organisation (francoska agencija, ki stoji tudi za organizacijo najtežje kolesarske preizkušnje na svetu, Dirke po Franciji), ki so Afriko zaradi težav z varnostjo, pripravo tras in financami morali zapustiti, so v Južni Ameriki našli odličnega partnerja za izvedbo dirke.
Večja finančna pogača in več gledalcev
"Dirka je v Afriki prinašala izgubo, v Južni Ameriki pa so jo bili pripravljeni podpreti tudi po finančni plati," je povedal Stropnik. Tako je na primer argentinsko ministrstvo za turizem dirki namenilo več milijonov evrov, priložnost pa izkoristilo za promocijo naravnih danosti svoje države.
Selitev se je obrestovala tudi po navijaški plati. Reli je pritegnil bistveno več gledalcev kot v Afriki. Ti poleg tega da spremljajo dirko, kupujejo tudi izdelke, povezane z dirko in krog je sklenjen. Selitev je bila dober biznis," ugotavlja Stropnik.
Ali ste vedeli?
Pogled na afriške države, ki so včasih gostile reli Dakar. - Da je Senegal leta 2013 zahteval, da se reli vrne h koreninam, torej na afriško celino, ali da spremeni ime, a so naleteli na gluha ušesa organizatorjev? Kot je takrat namignil športni direktor relija Dakar, Etienne Lavigne, je tudi znameniti modni oblikovalec Yves Saint Laurent izdelal parfum z imenom Pariz, pa to ni zmotilo pariških oblasti.
- Da je bil letošnji reli Dakar speljan čez (ta čas zelo deževno) Bolivijo, Paragvaj in Argentino, številni pa se zavzemajo, da se v koledar Dakarja zaradi pestrosti trase vrneta Čile in Peru?
Kaj je imela Afrika, česar nima Južna Amerika?
Čeprav naj bi reli Dakar tudi na južnoameriškem kontinentu ohranil ključne značilnosti, pa se s selitvijo ni prenesel duh te preizkušnje.
"V Afriki je šlo za avanturo, v južni Ameriki pa gre za čisto dirkaško izkušnjo. Več je civilizacije, bolje je poskrbljeno za varnost, tudi v smislu medicinske oskrbe, ni popolnih razpotij, kot so bila v Afriki. Danes gre bolj na nož. Dirka je v dirkaškem smislu napredovala, težje je zmagati, je pa dirko zdaj lažje končati," je afriško in južnoameriško izkušnjo primerjal Stropnik, ki je občutke zapisal že v zadnjem poglavju knjige Reli Dakar – dirka na konec sveta, doživetij in pameti.
Težje je zmagati, a lažje končati
Kljub olajševalnim okoliščinam (bližina civilizacije ...) reli Dakar ostaja zahtevna dirka. "Še vedno so smrtne žrtve, velika izčrpanost tekmovalcev, je pa lažje, saj je v Južni Ameriki zdaj poletje in dan je daljši. Dirkanja v nočnem času, ki smo mu bili priča v Afriki, ni. Še vedno je to najtežja dirka, a je zaradi stalnega stika s civilizacijo mentalno precej lažja kot prej," poudarja Stropnik.
Mirana Stanovnika se je zaradi večkratne udeležbe na reliju Dakar oprijel vzdevek Puščavski lisjak.
Puščavski lisjak: Od relija Dakar je ostalo zgolj ime
Zelo kritičen do novega Dakarja je Miran Stanovnik, zdajšnji župan občine Log-Dragomer, ki je na reliju Dakar nastopil 18-krat, od tega šestkrat tudi na južnoameriških tleh.
Od leta 2009 reli Dakar živi v Južni Ameriki. "Prva leta je bila dirka tudi tam izpeljana na zelo visoki ravni, tudi kar zadeva težavnost, saj je vključevala Peru in Čile in tamkajšnje peščene etape, zadnja leta pa je vse prej kot to. Razočaran ugotavljam, da je od relija Dakar ostalo samo ime, pa še to izgublja lesk. Dakar nikakor ni več najtežja dirka na svetu," je razočaran Puščavski lisjak.
Kot pravi, je večja verjetnost, kot da ga bomo še kdaj videli na reliju Dakar, njegova udeležba na dirki Afrika Eco Race. Ta sicer še nima tolikšnega medijskega dosega in sponzorskega kolača kot reli Dakar, a Stanovnik verjame, da v prihodnosti lahko doseže visoko raven.
"Duh 'Dakarja' je v Afriki, nikakor pa ne v organizaciji Dakarja v Južni Ameriki," poudarja. Zdi se mu, da je tudi tam kapital prevelik vladar.
Za primerjavo je postregel z nekaj podatki, ki odslikavajo današnji Dakar:
- včasih je dirka Dakar štela 21 etap, kar je pomenilo tri tedne dirkanja, letos so dirkači v 12 dneh od predvidenih 12 etap izpeljali le devet (nekaj jih je bilo skrajšanih, nekaj zaradi slabega vremena odpovedanih). Stanovnik ocenjuje, da se je nabralo le sedem etap v pravem pomenu besede.
- Dirko je v afriškem obdobju končalo le med 32 in 35 odstotki tekmovalcev, danes jih do cilja pride 75 odstotkov.
- Zmagovalec med motoristi Britanec Sam Sunderland je za dirko porabil le 32 ur in šest minut, kar je manj kot lani, ko je Avstralec Toby Price, prvi v kategoriji motoristov, dirko prevozil v času 48 ur in devet minut.
Seznam vseh tras relija Dakar (vir Wikipedia):
- 1979–1980: Pariz–Dakar
- 1981–1988: Pariz–Alžir–Dakar
- 1989: Pariz–Tunis–Dakar
- 1990–1991: Pariz–Tripoli–Dakar
- 1992: Pariz–Cape Town
- 1993: Pariz–Dakar
- 1994: Pariz–Dakar–Pariz
- 1995–1996: Granada–Dakar
- 1997: Dakar–Agadez–Dakar
- 1998: Pariz–Granada–Dakar
- 1999: Granada–Dakar
- 2000: Dakar–Kairo
- 2001: Pariz–Dakar
- 2002: Arras–Madrid–Dakar
- 2003: Marseille–Šarm el Šejk
- 2004: Clermont-Ferrand–Dakar
- 2005: Barcelona–Dakar
- 2006-2007: Lizbona–Dakar
- 2008: odpovedano
- 2009: Buenos Aires–Valparaiso–Buenos Aires
- 2010: Buenos Aires–Antofagasta–Buenos Aires
- 2011: Buenos Aires–Arica–Buenos Aires
- 2012: Mar del Plata–Copiapó–Lima
- 2013: Lima–Tucumán–Santiago de Chile
- 2014: Rosario–Salta–Valparaíso
- 2015: Buenos Aires–Iquique-Buenos Aires
- 2016: Buenos Aires–Salta-Rosario
- 2017: Asunción–La Paz–Buenos Aires
1