"V zadnjih dveh krogih se mi je poznalo, da sem izgubila veliko treninga"

"Zelo sem zadovoljna, saj časa takega nisem pričakovala. Želela sem, da bi izboljšala svoj najboljši dosežek, ki sem ga zmogla po majski poškodbi gležnja in je bil 9:52, pa sem tekla skoraj državni rekord. Po poškodbi sem veliko izgubila. Psihično je bilo zelo naporno in zelo težko sem se pripravila na tekmo, bila sem kar živčna, ker nisem bila povsem prepričana vase," je povedala Mišmaševa.

"Toda po včerajšnjem treningu, ki mi je šel zelo gladko, sem bila že boljše volje in bolj motivirana, z večjim zaupanjem vase. Tudi med tekom, ko je bil čas 3:10 na prvem kilometru, sem se dobro počutila in potem držala korak z najboljšimi tekmicami vse do dveh krogov pred koncem, ko so pospešile. Čas, ki sem ga dosegla, je zelo dober in zelo sem vesela," je bila zadovoljna 20-letna Grosupeljčanka.

Tekla v prvi od treh skupin, v finale so se uvrstile prve tri iz skupine in še šest najhitrejših po času. Pred tekom je imela 21. izid med prijavljenimi. Začela povsem v ospredju in bila večino teka na tretjem mestu. Na tem položaju je bila tudi tri kroge pred koncem, na šesto mesto pa je nazadovala 800 m pred ciljem. Vodilne peterice se ji ni uspelo držati in jo je 500 m pred koncem prehitela še ena tekmovalka, 130 m pred ciljem pa še druga. Sedmo mesto v skupini je bilo premalo za finale, saj je bilo treba za to teči hitreje od 9:30,23.

Mišmaševa je državni rekord (9:35,10) dosegla 9. maja letos v Bratislavi, ko je tudi izpolnila normi za SP in olimpijske igre v Rio de Janeiru 2016. Tedaj si je tudi poškodovala gleženj na zadnji vodni oviri in do Velenja 1. julija ni nastopala.

"Prav v zadnjih dveh krogih se mi je poznalo, da sem izgubila veliko treninga. Torej, ko so tekmice pospešile, sem imela težave, ker nisem mogla takoj reagirati, ker imam premalo kondicije. Na tem bom delala naprej. Letos ni bilo mogoče, saj sem po poškodbi izgubila dva meseca treninga, od tega sem mesec dni lahko le plavala v bazenu. Ko sem znova začeli teči, je bilo zelo težko. Že gleženj me je močno bolel. Ko pa sem pozneje pretekla nekaj kilometrov izteka, torej nič posebnega kar se tempa tiče, so me noge zelo bolele. Vztrajala sem kljub bolečinam naprej in zdaj sem tukaj, na SP, kar so bile maja še zelo oddaljene sanje," je dejala srebrna z mladinskega EP v italijanskem Rietiju leta 2013.

Leto pozneje je bila deseta na članskem EP. V tej sezoni bo nastopila še na EP v krosu in na 10 km na ljubljanskem maratonu.