Romanova morda na EP v krosu, mika jo rekord v dvorani

Sezona 2013 se za Sonjo Roman ni začela najbolje, a je z uvrstitvijo v polfinale avgustovskega svetovnega prvenstva v Moskvi dosegla, da lahko sezono označi kot uspešno. "Sezona se je res začela katastrofalno. Tako slabega začetka ne pomnim, se je pa na koncu dobro izteklo, saj sem bila v Moskvi v najboljši formi sezone. Običajno se mi je dogajalo prav to, da na glavni tekmi nisem pokazala vsega, česar sem bila sposobna. Končno na veliki tekmi nisem razočarala," se spominja državna rekorderka v teku na 1500 metrov, ki pa se svojemu osebnemu rekordu ni približala: "Pred sezono sem si želela konstantno teči okoli 4:05. To je rezultat, ki te uvršča na visoka mesta. Potem pa je sledilo veliko zdravstvenih težav. Ne poškodb, slednje so sanirane. Bolna sem bila decembra, januarja in še aprila, tako da nisem samozavestno krenila v poletno sezono, ker sem vedela, da zima ni bila dobro oddelana. Glede na dogodke pozimi se je na koncu izteklo nad pričakovanji."

Pred dvoransko sezono še na EP v krosu?

Romanova je že v fazi priprav na naslednjo sezono, pred njo so novi izzivi. Prvi jo morda čaka že decembra, ko bo v Beogradu evropsko prvenstvo v krosu. "Odločitev o nastopu na krosu še ni padla. Drugače sem navdušena nad krosom, a ne nad 8-kilometrsko razdaljo. Rada sem tekla, dokler smo članice imele 6 km progo. Marsikomu se sliši razlika zanemarljiva, a ni tako. Če bi me čakalo le 6 km, bi zagotovo nastopila, tako pa potrebujem še kakšen teden za premislek. Če bi šla, želim odteči maksimalno dobro. Vem, da imam lahko koristi od tega, če ne drugega, razbijem monotonost treningov," pravi Prekmurka, ki se je kot mladinka na EP v krosu dvakrat uvrstila med najboljšo sedmerico, v članski kategoriji pa je bila najvišje uvrščena leta 2006, ko je bila v Italiji 24. Po morebitnem nastopu v krosu jo čaka dvoranska sezona. "Dvoranska sezona je zelo kratka. Tekem je malo. Praktično tri tedne tekmuješ in že sledi svetovno prvenstvo. Skoraj zagotovo bom tekla na 3000 metrov. V tej disciplini imam v dvorani še neporavnane račune. Nikoli ne bom pozabila zimske sezone 2010, ko sem bila pripravljena teči pod 8:40, a sem se poškodovala. Še me mika, da bi dobro odtekla, mika me tudi državni rekord Helene Javornik (8:47,49, op. p.)," pravi Romanova, ki občasno razmišlja o daljših razdaljah tudi na prostem: "Škoda, da zunaj ni discipline 3000 m. Ta bi bila idealna zame. S trenerjem sva se pogovarjala tudi o teku na 3000 m z zaprekami. Danejo Grandovec (nekdanja državna rekorderka v tej disciplini, op. p.) sem že prosila, da mi pokaže tehniko prehoda čez ovire, a to jesen tega še nisva speljali. Morda prihodnje leto. Spomnim se, da mi je že trener Tiberij Lebar kot mladinki dejal, da je moja perspektiva na 5000 metrov. To miselnost poskuša počasi vpeljati tudi zdajšnji trener, a problem je, da se sama še nisem sprijaznila s tem."

Romanova je v Sloveniji že nekaj let osamljena v svoji disciplini, vse pa kaže, da prav dolgo ne bo več tako. Po njenih sledeh gre mlada Maruša Mišmaš, ki zna poskrbeti za kakšen zanimiv obračun v tej disciplini: "Jaz sem vesela konkurence. Nenazadnje se spomnim, da sem sama kot mladinka rekorde tekla prav zato, ker sem imela dobro konkurenco. Več kakovostnih tekačic pomeni kakšno dobro tekmo tudi doma. Sama bi najraje tekmovala doma, a sem prisiljena po norme in rezultate odhajati na tekme v tujino. Upam, da bo Maruša predvsem zdrava, saj vemo, da imajo v njihovi ekipi nekaj zdravstvenih težav. Jaz sem bila prvič poškodovana pri 31 letih, to pomeni, da sem 16 let preživela brez poškodb. To je znak, da so dobro delali z mano in upam, da je enako pri njej. Navijam za Marušo in nič hudega, če me kdaj prehiti. Zdrava konkurenca mora biti."