Z nižjo izobrazbo do več srčnih bolezni kot z univerzitetno

V raziskavi, v kateri je sodelovalo 14 tisoč odraslih oseb med 45. in 65. letom, so ugotavljali povezanost zdravja s stopnjo izobrazbe, delom in osebnimi prihodki. Omenjene dejavnike so raziskovalci že merili v 90. letih, nato pa so rezultate primerjali z meritvami iz leta 2013. Ugotovili so, da so se med 4.500 ljudmi v času od prvih do novih meritev razvile srčne bolezni.

Razlike med moškimi in ženskami

Raziskava kaže, da je grožnja za srčne bolezni najvišja med ljudmi z osnovnošolsko izobrazbo – ena od dveh oseb bo v poznejših letih imela srčne težave –, medtem ko bo pri univerzitetno izobraženih ljudeh le eden od treh trpel za srčnimi težavami. Pri posameznikih z osnovnošolsko izobrazbo je tveganje za srčne bolezni 55-odstotno, med univerzitetno izobraženimi pa 36-odstotno. Pri moških s srednješolsko izobrazbo je tveganje za razvoj srčnih bolezni 47-odstotno, 55-odstotno pa med tistimi, ki niso dokončali srednje šole. Foto: Thinkstock

Podatki kažejo, da je velik prepad med tistimi s srednješolsko izobrazbo in tistimi brez nje, še posebej pri ženskah. Pri posameznicah s srednješolsko izobrazbo je 34-odstotna verjetnost za razvoj srčnih bolezni, pri ženskah z nižjo izobrazbo pa 46-odstotna.

Pri moških s srednješolsko izobrazbo je tveganje za razvoj srčnih bolezni 47-odstotno, 55-odstotno pa med tistimi, ki niso dokončali srednje šole.

Težave ne glede na socialni status

Družbeno-ekonomski dejavniki, kot so prihodki, služba in stopnja izobrazbe staršev, so povezani s srčnimi boleznimi. Kljub temu pa se, kot ugotavljajo raziskovalci, višjo stopnjo izobrazbe povezuje z nizkimi tveganji za razvoj srčnih bolezni ne glede na posameznikove prihodke, službo ali izobrazbo staršev.