Pregled avtomobilizma v letu 2009

Manj krizno kot je kazalo, da bo

No, ta "nikoli več ne bo, kot je bilo" je potrebno jemati z rezervo. Kajti kot izgleda ta hip situacija vseeno ni tako črna, kot je kazalo ob začetku krize. General Motors se bo denimo še naprej za konkurenčnost boril z Oplom in Saabom, pa čeprav sta bila še pred mesecem praktično že prodana. Sumimo sicer, da to še ni končna rešitev, pa vendar lahko GM-ovo odločitev, da Opel samozavestno zadrži v svoji lasti, razumemo kot sporočilo, da bo nekako vse skupaj vendarle šlo. Pa ne samo v GM-u, ves svet se bo izvlekel iz godlje. Nenazadnje se leto tudi za slovenske avtomobilske trgovce zaključuje manj strašno, kot so vsi napovedovali, prodaja avtomobilov vendarle ni tako zelo padla. V tem trenutku kaže, da so imeli prav tisti, ki so trdili, da bo kriza samo izravnala nepravilnosti, ne pa začela tisto, kar hollywoodska filmska produkcija napoveduje za leto 2012.

Dogovor o forsiranju gorivnih celic

Pa vendar je bila brca v rit dovolj močna, da so se avtomobilski proizvajalci zganili in začeli pospeševati razvoj vozil na alternativni pogon. Tako so se v dneh pred frankfurtskim avtomobilskim salonom družbe Daimler, Ford, GM (z Oplom), Honda, Hyundai-Kia, Renault-Nissan in Toyota zavezale, da bodo pospešile razvoj vozil na gorivne celice. S tem so začrtale skupne smernice, bolj množično lansiranje tovrstnih avtomobilov pa bo prisililo politike posameznih držav, da urgentno začnejo z razvijanjem infrastrukture za oskrbovanje z vodikom, torej mreže vodikovih postaj po Evropi. Ta skupna potrditev smernic tako daje nekakšno varnost posameznim znamkam - doslej je namreč obstajala bojazen, da bodo pionirji tega področja postopoma izpadli "outsiderji".

Elektrika že jutri!

Avtomobili na gorivne celice naj bi v večji meri po evropskih cestah začeli voziti po letu 2015. Še prej, že kar naslednje leto pa naj bi na ceste zapeljali prvi novodobni električni avtomobili. Pišemo o povsem električnih renaultih z oznako Z.E. (zero emission), tehnično enakem nissanu leaf, mitsubishiju miev, citroënu C-zero, peugeotu ion. Omenjamo samo velike znamke, saj so le te zmožne velikih "premikov", a naj spomnimo, da v elektriki vidi priložnost za prodor na trg še cela vrsta majhnih znamk, sploh spomladi na ženevskem avto-salonu so bile še posebej vidne. Pa v tem primeru ne gre samo za Fiskerja in Teslo, tudi Slovenci že snujejo načrte.

Električni jutri je pogojen s politiko

A še bolj pomembna kot sami električni avtomobili je napoved koncepta infrastrukture oskrbe z električno energijo. Better place se "pomenljivo" imenuje podjetje, ki je avtor koncepta oskrbe električnih renaultov z elektriko. Zajema tri načine: prvi način je počasno polnjenje "čez noč" s pomočjo klasičnih električnih vtičnic. Tak način polnjenja je tudi osnova avtomobilov iz naveze Mitsubishi - PSA, pa tudi že marsikaterega hibrida, recimo Toyotinega priusa ali pa prihajajoče Oplove ampere in sploh vseh bolj daljnoročnih električnih avtov. Na tak način se na vožnjo pripravljajo tudi številni električni avtomobili, ki so že v uporabi v Sloveniji, seveda gre za razne domače predelave (za katere pa se že tudi pri nas najdejo priklopne postaje).

Hitro polnjenje ali zamenjava baterij

A vrnimo se k podjetju Better place - ker je avtonomija električnih avtomobilov problem, je Better place predstavil idejo o infrastrukturi polnilnic z elektriko, na katerih bo možno, ali na hitro napolniti ali pa kar preprosto zamenjati baterijo. Ideja je vsekakor zanimiva, a vliva skepso zaradi političnih razlogov. Namreč, že mogoče, da bo Renault uspešen v francoskem parlamentu, v hitro odzivnost naših vodstvenikov pa ne gre slepo verjeti, čeprav znajo presenetiti.

Leto v znamenju spremembe DMV-ja

In ko smo ravno pri politiki. Obeta se novi davek na motorna vozila oziroma nov način odmerjanja tega davka. Slednje naj bi temeljilo na vrednosti emisij z ogljikovim dioksidom in seveda v boljši položaj postavljalo hibride, bluemotione, econetice, ecoflexe in druge "čiste različice", močno pa znižalo prodajo potratnih in izpušno bogatih terencev, športnikov in V12 limuzin. Dolgo pričakovano spremembo marsikdo pozdravlja, pa vendar ni še vse čisto. Pomisleki so še med motociklisti, pa tudi ideja o višji obdavčitvi dizlov v primerjavi z bencinci ni dobro sprejeta, za povrh se pojavljajo očitki o pretiranem hitenju in preveč papeškem obnašanju.

Na cestah že tudi evropski hibridi

Zgoraj smo zapisali, da so časi električnih vozil vse bližje, z njimi pa se bodo nekoliko spremenile tudi naše vozniške navade. Da bi bil prehod na nove razmere neboleč, so tu hibridna vozila. Doslej so prihajala izključno iz Japonske, evropske hibride smo lahko samo gledali v obliki atraktivnih študij za potrebe avtomobilskih salonov. No, letos smo že lahko sedli za volan dveh evropskih hibridov. Za volan hibridnega mercedesa razreda S z bencinskim motorjem in Peugeotove tristoosmice, ki elektromotor kombinira s sodobnim dizlom.

Konjske moči, palci

Še eno zadevo bi izpostavili. Meroslovje. Urad naše države, ki skrbi za meroslovje je napovedal, da bo po novem letu brez milosti kaznoval vsako uporabo "starih" merskih enot (v medijih). Na Avtomotu smo se že prilagodili in zdaj samo še kdaj pa kdaj omenimo "konjiče", pa še to samo z besedo in zgolj z namenom, da bi naše pisanje lažje razumeli (ker ste nas v komentarjih že okregali zaradi tega, sumimo, da bo prehod iz KM na kW težji, kot je bil iz tolarjev na evre). Pa vendar smo s prvoaprilsko šalo spomnili, da s konjskimi močmi in kilovati sploh ne bo težav. Bistveno težje bo denimo gumarjem, kjer se alternativa palcem kot meri za premer platišča sploh nikjer še ne uporablja! Resnično nas "firbec matra", kako se bomo gledali februarja, ko bodo na vrsti menjave zimskih za letne gume?