Rimske terme bo namesto Vegrada dokončal celjski Nivo

Po terminskem planu naj bi bila dela dokončana do sredina septembra letos, zunanja ureditev pa mesec kasneje, so sporočili iz Rimskih term. Nivo je z deli že začel, zaradi zapletov z Vegradom in iskanjem novega ponudnika je nastalo teden dni zamika od prvotno načrtovanega terminskega plana dokončanja gradbenih del. Dokončanje del v roku pa je zavarovano z bančno garancijo v višini 10 odstotkov pogodbene vrednosti.

Vegrad bo petino vrednosti realiziranih del spremenil v lastniški delež

Direktorica Rimskih term Marjana Novak je glede sodelovanja z Vegradom povedala, da bo Vegrad petino vrednosti doslej realiziranih del, skladno s pogodbo, spremenilo v lastniški delež. "Vegrad bo v lastniško strukturo Rimskih term vstopil, ko bo poseben revizor ocenil in pregledal, kolikšna je stvarna vrednost opravljenih del. Revizorjevo mnenje bo podlaga za sklic skupščine, ki mora to dokapitalizacijo v obliki konverzije terjatve v deleže tudi potrditi. Šele nato mora Vegrad svoj delež prevzeti v obliki notarskega zapisa. S svojim deležem bo Vegrad lahko razpolagal kot ostali družbeniki," pravi Novakova.

V upravi Rimskih term še naprej zatrjujejo, da je vrednost naložbe v revitalizacijo term, ki so samevale od 90. let prejšnjega stoletja, ostaja pod 50 milijoni evrov, z novimi načrti pa se družba podaja v nadaljnje kadrovanje in zagotavljanje novih delovnih mest. Tako so že bili izvedeni razpisi za vodjo trženja in marketinga, vodjo splošnega kadrovskega sektorja in vodjo sprostitveno-rehabilitacijskega dela.

Za delovna mesta želijo privabiti čim več lokalnega prebivalstva

Uprava želi k sodelovanju pritegniti čim več lokalnega prebivalstva, zato je poleg kriterija izobrazbe in delovnih izkušenj zelo pomembno, od kod kandidati za nova delovna mesta prihajajo, pravijo v družbi. V jesenskem času bodo oblikovali in sprejeli tudi novo sistemizacijo in organizacijo delovnih mest v družbi, plačno politiko in izvedli postopek kadrovanja za večino delovnih mest.

Rimske terme so sicer zaprosile tudi za dolgoročno posojilo v višini 20 milijonov evrov, kar naj bi skupaj z dokapitalizacijo v višini 2,5 milijona evrov omogočilo dokončanje obnove zdravilišča, ki se je začela oktobra 2006.