Četrtek, 20. 7. 2017, 13.31
6 let, 6 mesecev
Zakaj cena nafte znova upada
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,10
1
Kljub okrevanju svetovnega gospodarstva in pričakovanjem analitikov cene nafte ne nadaljujejo lanskega trenda rasti. Gibljejo se pod 50 dolarji za sod.
Po skokoviti rasti cen črnega zlata v lanskem letu se te znova znižujejo. Cene severnomorske nafte brent se letos gibljejo med 45 in 57 dolarji za 159-litrski sod, v zadnjih dveh mesecih pod 50 dolarji. Zjutraj je bilo treba na primer za sod nafte brent, ki bo dobavljena septembra, odšteti 49 dolarjev. Aktualno pocenitev je mogoče pripisati večjim ameriškim zalogam načrpane nafte in odločitvi članic Opeca, da proizvodnja ostaja visoka. To še naprej vzdržuje neravnovesje med povpraševanjem in ponudbo.
Pričakovanja analitikov, ki so za letos napovedovali nadaljevanje lanske rasti cen na okoli 60 dolarjev za sod nafte brent, se očitno niso uresničila.
Napovedi preveč optimistične
"Sprejet dogovor o zmanjšanju produkcijskih kvot članic Opeca, ki je začel veljati v začetku leta, je bil glavni temelj za optimistično napoved. Odločitev Opeca je bila pravi korak k uravnoteženju ponudbe in povpraševanja na trgu, a so se pozneje kot glavna težava pri rasti cen pokazale ZDA s svojo rastočo produkcijo nafte.
V svoji zadnji naložbeni strategiji ceno zahodnoteksaške nafte WTI tako vidimo v razponu med 45 in 50 dolarji, brent pa med 48 in 53 dolarji za sod," pojasnjuje Miha Mihalj, upravljavec v družbi Alta Skladi.
Težava so ZDA
Kljub globalni gospodarski rasti bo vzpostavitev ravnotežja med proizvodnjo in porabo očitno trajala dlje od pričakovanj analitikov. Zaloge nafte na svetovni ravni sicer kopnijo, a po besedah Mihalja glavna težava ostajajo ZDA. Zaradi napredne tehnologije vrtanja in izkoriščanja vrtin produkcija nafte vztrajno raste.
"ZDA z rastočo produkcijo delno nadomeščajo zmanjšanje produkcijskih kvot Opeca in Rusije ter s tem onemogočajo hitrejše kopnenje zalog," je prepričan Mihalj.
"Vse večja ponudba električnih avtomobilov še ne vpliva na ceno nafte, saj pomeni manj kot 0,2-odstotni delež v skupnem številu vozil," poudarja Miha Mihalj iz družbe Alta Skladi.
Pravi še, da ni nemogoče, da cene 60 dolarjev za sod do konca leta vendarle ne bi dosegli.
"Zaloge v ZDA bi morale do konca leta v povprečju upadati za od 4 do 5 milijonov sodov na teden. Dodatno presenečenje lahko pripravita Opec in Rusija, če se dogovorita za dodatno znižanje produkcije. Savdska Arabija in Rusija namreč za krpanje proračunskih primanjkljajev potrebujeta višjo ceno nafte," še sklene upravljavec Alta Skladov.
1